Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 72 zlogov ,  pred 3 leti
divjaki in med posadko na otoku.
{{prelom strani}}
»Tiburcio,« odvrne Kučilo, »je bil sam tolikanj pameten, da je popravil moja pogreška tako, da morete zadovoljni biti. Kakošen je ta kraj, je prav mogoče, da izgrešim taborišče. Ali ne boste poskrbeli za kažipota?«
146
 
»Za kakošnega?«
'E>-
 
»Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na tanko razločiti.«
,,Tiburcio," odvrne Ku?ilo, "je bil sam tolikanj
pameten, da je popravil moja pogre?ka tako, da
morete zadovoljni biti. Nako?en je ta kraj, je prav
mogo?e, da izgre?im tabori??e. Ali ne boste poskrbel i
za kaiipota?"
 
»To bi le divjake privabilo!«
"Za kako?nega? "
"Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na
 
»Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi hrust. Rdeče je z nekterimi dobro preudarjenimi kretaji tako premotil, da jim še na misel ne bo prišlo, nas tukaj poiskati.«
tanko razlo?iti ."
 
»Pod to predstavo izpolnujem vam željo, ki tirja od mene prav za prav veliko neprevidnost.«
"To bi le divjake privabilo ! "
 
Kučilo zasede svojega belanca ter odjaše.
"Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi
hrust. Rde?e je z nekterimi dobro preudarjenim i
kretaji tako premotil, da jim ?e na misel ne bo
pri?lo, nas tukaj poiskati ."
 
»Da, da, ljubi moj don Arečiza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj kuriti, pa Indijane vabiti,« dé Kučilo škodoželjno se smejaje. »Prav to, česar se vi bojite, jaz želim. Divjaki naj vidijo naš stan ter ga napadejo!«
"Pod to predstavo izpolnujem vam ?eljo, ki tirj a
od mene prav za prav veliko neprevidnost . "
 
Gredé se drži Kučilo smeri proti vzhodu.
Ku?ilo zasede svojega belanca ter odja?e .
 
»Šestdeset mož! To jih je veliko preveč. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne deleže. Jaz bom skrbel za to, da bo največ teh lakomnežev travo grizlo. Kolikor več jih požró indijanske krogle, toliko večja bo desetina, ki jo imam tirjati, in če divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam, da bodo.«
"Da, da, ljubi moj don Are?iza, ali grof Antonio de Med.ijana, velika neprevidnost je, tak ogenjkuriti, pa Indijane vabiti," d? Mu?ilo ?kodo?eljno se
smejaje. "Prav to, ?esar se vi bojite, jaz ?elim.
Divjaki naj vidijo na? stan ter ga napadejo ! "
 
Ni bil jezdil pol ure po ravnati, kar opazi razne sledi.
Gred? se dr?i Ku?ilo smeri proti vzhodu.
 
»To so Apači. Izpoznati jih je po kopitih njih konjev, ki so nepodkovani.«
Sestdeset mo? ! To jih je veliko preve? . Paterntakem se bonansa razdeli na premajhne dele?e. Jaz
{{prelom strani}}
bom skrbel za to, da bo najve? teh lakomne?ev
Pazljivo preiskuje Kučilo te sledi.
travo grizlo . Kolikor ve? jih pari() indijanske krogle ,
toliko ve?ja bo desetina, ki jo imam tirjati, in ?e
divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam ,
da bodo. "
 
»Prišli so od ondi, veliko jih je, črez sto mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena.«
Ni bil jezdil pol ure po ravnati, kar opazi
 
Skoči s konja, vrže se na tla. Z vzdigline, na kteri je ležal, mogel je razgledati okolico na vse strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega napada.
razne sledi .
 
Kučilo je čakal dobro uro, potem zasede konja ter jezdi počasi in previdno po najdenem sledu.
"To so Apa?i . Izpoznati jih je po kopitih njih
 
konjev, ki so nepodkovani ."
 
-.3' 147
 
Pazljivo preiskuje Ku?ilo te sledi
.
?Pri?li so od ondi, veliko jih je, ?rez sto mo?.
 
 
To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Po?akal
bom. da bo tabor utrjen, potem odprava saj no
bo vsa ugonobljena. ?
 
Sko?i s konja, vr?e se na tla. Z vzdigline, na
kteri je le?al, mogel je razgledati okolico na vse
strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega
napada.
 
Ku?ilo je ?akal dobro uro, potem zasede konja
ter jezdi po?asi in previdno po najdenem sledu.
 
Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim.
 
"»Aha, pri kova?ijikovačiji so in pri kuhi ! Ogradba jje gotova in zdaj morem iti po edivjake.«
gotova in zdaj morem iti po divjake ."
 
Konja priganjaje k ve?jivečji hitrosti, dospe br?brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo; ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje.
gri?, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal.
Indijane je videl pred sabo ; ob enem so opazili
njega ter zagnali stra?ansko rjutje.
 
Kakih dvajset Indij arovIndijanov je videl, da hit?hité proti reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči.
reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti
trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za
njim, kopja vihte?i.
 
Kučilo obrne konja ter drži nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar mu ni stalo do tega, da bi don Arečizo o pravem času izvestil o pretežem napadu. Tudi je vedel, da Indijani svoje napade najrajši podjemajo v temi in zatorej se ni čudil, da ga bolj ne preganjajo.
Ku?ilo obrne konja ter dr?i nazaj, vendar pa
?ivali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precej?njo prednost pred divjaki.
Kar ni?esar mu ni stalo do tega, da bi don Are?iz o
? pravem ?asu izvestil o prete?em napadu . Tudi je
vedel, da Indijani svoje napade najraj?i polj emajo v
temi in zatorej se ni ?udil, da ga bolj ne preganjajo.
 
Ni bil naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki, kteremu jih je v kratkem sledilo še več. Boj se je bil pričel med divjaki in med posadko na otoku.
Ni bil naredil, polovice svoj ega pota do ta
{{prelom strani}}
Prestrašen obstoji. Mogel pa je postati, ne da bi v nevarnost postavljal svojo osebo, ker so obstali tudi Indijani. Kdo bi mogel biti, ki tam strelja? Ne uspeva, da bi si odgovoril na to vprašanje. Samemu sebi ni videl nikakoršne nevarnosti, in torej sklene, da poprej dalje ne potuje, preden ga preganjanje Apačev na to ne primora.
 
Tudi v taboru so čuli strel, ter menili to in ono.
bori??a, kar sli?i strel tam ob reki, kteremu jih j e
v kratkem sledilo ?e ve?. Boj se je bil pri?el med
divjaki in med posadko na otoku.
 
Don Estevan je dolgo čakal vrnotja Kučilovega zastonj. Ker ga še ni bilo, odpravi poslanca za njim, ki so ga pa divjaki zasačili in pred očmi Rdolesovimi, Pepovimi, Fabijevimi oglavokožili, zadavivši ga.
10
 
Vodja odprave, don Estevan, ni imel niti najmanjšega povoda še dalje upati svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega uzroka, da se je oddaljil od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pač ni bilo treba iskati, priševšemu do njega. Don Arečiza je tudi uvidel, da zahtev, naj se kuri visok dimeč ogenj, je prav čuden in zaradi tega se ni mogel iznebiti
Prestra?en obstoji. Mogel pa je postati, ne da
bi v nevarnost postavljal svojo osebo, ker so obstali
tudi Indijani. Kdo bi mogel biti, ki tarn strelja? Ne
uspeva, da bi si odgovoril na to vpra?anje. Samemu
sebi ni videl nikakor?ne nevarnosti, in torej sklene,
da poprej dalje ne potuje, preden ga preganjanj e
Apa?ev na to ne primora.
 
Tudi v taboru so 'hin strel, ter menili to in ono .
 
Don Estevan je dolgo ?akal vrnotja Ku?ilovega
zastonj . Ker ga ?e ni bilo, odpravi poslanca za njim,
ki sogapa divjaki zasa?ili in pred o?mi Rdolesovimi, Pepovimi, Fabijevimi oglavokoi'ili, zadaviv?i ga.
 
Vodja odprave, don Estevan, ni imel niti najmanj?ega povoda ?e dalje upati svojemu poprej?nemu
 
pomor??aku, Ku?ilu. Po zrelem preudarku je na?elnik
odprave izprevidel, da Ku?ilo, prav za prav ni imel
nikakor?nega uzroka, da se je oddaljil od tabori??a .
Ku?ilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse,
gotovo tako dobro, da mu pa? ni bilo treba
iskati, pri?ev?emu do njega. Don. Are?iza je tudi
uvidel, da zahtev, naj se kuri visok dime? ogenj ,
je prav ?uden in zaradi tega se ni mogel iznebiti
neke skrivne bojazni.
 
Mra?itiMračiti se je pri?elo pričelo.
 
Rde?i oblaki so na zapadu kazali ?e ognjeni
soln?ni sied. Zemlja se je pri?ela ohlajevati. Kolikor
bolj so na zapadu iareli zadnji odsviti, toliko bolj
je svetil vzhajajo?i mese?ni srp, ?igar svetloba je
tabor res ?arobno oblivala.
 
Na gri?u, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je
 
?otor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami,
 
podobnimi zvezdam na nebe?kem svodu. Slaba lu?,
 
skozi platno mrle?a, je kazala, da vodja bdi za vse.
 
Rdeči oblaki so na zapadu kazali že ognjeni solnčni sled. Zemlja se je pričela ohlajevati. Kolikor bolj so na zapadu žareli zadnji odsviti, toliko bolj je svetil vzhajajoči mesečni srp, čigar svetloba je tabor res čarobno oblivala.
-e 149 .ei--
 
Na griču, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča, je kazala, da vodja bdi za vse. {{prelom strani}} Ogenj, kteremu ognji??eognjišče je bila jama v zemljo izkopana, ?irilširil je po tleh rde?kastordečkasto svetlobo.
 
Za slučaj, da bi bili napadeni po noči, so stale v določenih daljavah skladavnice suhljadi, ktere je bilo moči ob enem zažgati, in ktere bi le mogle s svojo lučjo nameščevati dnevno svetlobo.
Za slu?aj, da bi bili napadeni po no?i, so stale
v dolo?enih daljavah skladavnice suhljadi, ktere je
bilo mo?i ob enem za?gati, in ktere bi le mogle s
svojo lu?jo name??evati dnevno svetlobo .
 
Skupine pustolovnikov, ali na tleh ležečih ali večerjo si pripravljajočih, so stale med konji in tovorno živino, ki je iz prtov zobala koruzo. Brezskrbnost, vladajoča pri teh družbah, je očitovala, da se možje gledé obrambe povse zanašajo na čujočnost svojega glavarja.
Skupine pustolovnikov, ali na tleh le?e?ih ali
ve?erjo si pripravljajo?ih, so stale med konji in
tovorno ?ivino, ki je iz prtov zobala koruzo. Brezskrbnost, vladajo?a pri teh dru?bah, je o?itovala,
da se mo?je gled6 obrambe povse zana?ajo na ?ud o?nost svojega glavarja.
 
Na vznožju šotorovem sedel je človek, ki ga spoznamo Oročeja. Njegovi dolgi lasje, njegova mandolina, v kteri se je tako veličastno zavil, ne puščajo, da bi se motili o njegovi osebini.
Na vzno?ju ?otorovem sedel je ?lovek, ki ga
spoznamo Oro?eja. Njegovi dolgi lasje, njegova mandolina, v kteri se je tako veli?astno zavil, ne pu-
A?ajo, da bi se motili o njegovi osebini .
 
Onstran zagradbe so mesečni žarki srebrili ravnino, po kteri so kaktusi pa nopálovke delale ogromne sence. Nočna zvezdina je prežarjala meglo, zapadno od tabora pogorske rti na obzorju pokrivajočo. Osvetljevala je straže, ki so s karabinkami v rokah hodile opaževaje semtertja.
Onstran zagradbe so mese?ni ?arki srebril i
ravnino, po kteri so kaktusi pat nop?lovke delal e
ogromne sence. No?na zvezdina jepre?arjala meglo,
zapadno od tabora pogorske rti na obzorju pokrivajo?o. Osvetljevala je stra?e, ki so s karabinkami
v rokah hodile opaievaje semtertja,
 
Med možmi, najbližje pri vozeh ležečimi, bil je Benito, stari Arečizin služabnik, Baraha in Petro Diaz. Pogovarjali so se o vsakovrstnih doživljajih.
Med mo?mi, najbli?je pri vozeh le?e?imi, bil je
Benito, stari Are?izin slu?abnik, Baraha in Petro
Diaz . Pogovarjali so se o vsakovrstnih do?ivljajih.
 
Diaz ustane, kajti ?ivaliživali so jele vznemirjati se. Baraha, kterega so poročila starega pastirja strašile in obenem ožarovale, je šel za njim. Zlezeta izpod vozov vun ter stopita pred ogradbo.
Baraha, kterega so poro?ila starega pastirja stra?il e
in obenem o?arovale, je ?el za njim. Zlezeta izpod
vozov vun ter stopita pred ogradbo .
 
Ni?Nič ne ka?ekaže, da bi bila blizu nevarnost. Jezdec, ki je bil za stražnika izpostavljen, prijaha memo.
ki je bil za stra?nika izpostavljen, prijaha memo .
"Je-li niste ni? sumljivega opazili ?" pra?a ga
Benito.
 
»Je-li niste nič sumljivega opazili?« praša ga Benito.
{{prelom strani}}
?elf. 15o L>
4.933

urejanj