Grad Rojinje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 57 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
| avtor= Josip Jurčič
| opombe=
| obdelano=34
| spisano=
| vir= ZD UREJA MOJCA PIPAN
}}
 
{{neoštevilčena poglavja}}
 
== I. HudodelstvoHUDODELSTVO ==
 
Leta 1593. meseca junija so se Slovenci zadnjikrat
France nikakor ni hotel biti slabejši od svojih dedov;
zato ni pomišljal, kaj mu je storiti: ali varovati mlado
 
 
ženo doma in sedemletno njeno pastorko ali pa opasati
meč in pomoči domovini k splošnemu blagru.
Vendar natančni
opazovalec bi bil zapazil, s kakimi lisičjimi in
 
 
hudobnimi pogledi se je zdaj in zdaj oziral na svojega
tovariša; bil bi dalje opazil, da nima nikjer nobene obveze
 
Ko bi imel srca kaj, moral bi mi biti za te dobrote
 
 
hvaležen, ki si jih užil od mene.
Razloge sem ti povedal,
Mislil je vsak sebi; starejši ni hotel govoriti, mlajši pak
ali si ni upal ali pa je bil trdovraten dovolj, da mu ni bilo
 
 
mar za resnobne in ostre besede, katere bi bile marsikoga
vse drugače pretresnile.
konja v zeleno travo, pa na obličju se mu je brala
vedno še tista kljubovalnost in srditi stranski pogledi na
 
 
viteza niso nikakor bili priča očetovske razmere med
mladim in starim.
Kri se je pocedila,
junak na tleh je čudno zastokal kakor v spanju,
 
 
ganil pa se ni.
V drugo je zavihtel hudodelnik orožje, v
reče mladi vojak, ostroge so bile hitro v konjskem boku
in kakor strela je klopotal konj po poti dalje in dalje.
== II. DRVAR IN NJEGOV SIN ==
 
II.
DRVAR IN NJEGOV SIN
Nekaj minut je preteklo, ko stopi iz gošče kakih
dvajset let star fant.
 
»Konj! Šent me naj potiplje, če ni tudi kak človek blizu.
 
Morda se je skril!« reče mladenič ter spesne sekiro z
rame in jo trdo poprime.
pravi dalje, zagledavši Rojarja v krvi.
Dasiravno
je bil korenjak za dva moža, vendar ga je pri tem poglepogledu strah obšel in nehote je stopil tri stopinje nazaj.
 
 
du strah obšel in nehote je stopil tri stopinje nazaj.
Brž
se je obrnil v hosto, od koder je prišel, del roko na usta
droben in suh.
Male, svetle oči so vedno namežikovale,
kakor ne bi hotele videti gostih peg po grbavem nabranabranem licu.
 
 
nem licu.
Na glavi je imel iz lisičje kože nerodno skrojeno
kučmo, ki je na levo uho visela.
navzdol.
 
== III. V GRADU ==
 
V GRADU
Na nevisokem, okoli in okoli z zelenim poljem obmejenem
hribcu je stal mali gradič Rojinje.
»Z lastno roko,« pravi mladenič, kakor bi pravil kako
navadno reč, »jaz sam sem ga moral usmrtiti, ker se
 
 
Turkom ni dal.
Zares to ni bilo lahko delo in varno ne,
Kaj pak so pomenile besede, katere si mi
pri slovesu šepnila na uho?
›Pridi'Pridi sam domov!' rekla si
mi.
Jaz sem zatajil se sam in človeško čut v sebi, da sem
In ako je strast dosegla najvišjo stopinjo, ne
mara potem za nobeno postavo, vsakega dovoljenega in
krivičnega pripomočka se poprime, da vse zavere in zazadrege premaga in pride do svojega namena.
 
 
drege premaga in pride do svojega namena.
Lahko se
taki ljudje začasno utolažijo in si za nekoliko časa upokoje
Še vem, kje je Rojarjeva
rodovina, v četrtem kolenu rajnkemu gospodu
 
 
žlahta.
Tja bom šel in bom vse povedal, kako svet pelja
Tako sta stara dva poštenjaka ugibovala in sta se razšla vsak po svojem opravku.
 
== IV. V KOČI PRI KOLPI ==
IV.
 
V KOČI PRI KOLPI
Poletje je bilo preteklo.
Hladni dnevi so pregnali
besedah na misel prišlo, kaj bo našel, ko pride domov;
morda je mislil, kako strahovito se bode maščeval nad
 
 
svojim pobojnikom; dekle pak je mislilo, da je gospoda
razžalila, ker je rekla njegove hčere materi »mati« in ne
peš vštric njega hodé.
 
== V. ČUDEN DOGODEK NA ROJINJU ==
V.
 
ČUDEN DOGODEK NA
ROJINJU
Na gradu Rojinju se je bila res tista prememba prigodila,
katero je Črtek na svojem potovanju slišal.
hvaležno spominjali in zavoljo tega ubogo, zdaj toliko
zapuščeno deklico milovali, jeli so zdaj vedno očitneje
 
 
godrnjati in so se tem bolj jezili, ker ni hotel ni gospod
ni gospa nikamor poslati otroka iskat, ampak sta oba
Solze so ji bile zmočile lice in lahko obleko; vendar,
ko je noč razgrinjala čedalje bolj črna krila, ni moglo
révšče že več jokati, le zdaj pa zdaj je zaihtelo, s slaslabim glasom ljudi klicalo, zlasti očeta.
 
 
bim glasom ljudi klicalo, zlasti očeta.
Mlade ročice so
vedno bolj plave prihajale in tresla se je vsa od mraza ko
Že sta šla mimo
velike smreke in nobenega glasu nista slišala, bodisi da
 
 
sta si bila preveč ušesa s plašči zadelala ali pa da je bil
otrok v dve gubi zlezel in od zmrzovanja in straha nesvesten.
Bog je vedel, oče ne.
 
== VI. GOSPODAR IN HLAPCI ==
VI.
 
GOSPODAR IN HLAPCI
Dobre pol ure od Rojinja je na samoti stala hiša,
večje poslopje, kakor so bila kmečka sploh, toda
Gospod Rojar poprejšnji je bil ves drug.
 
Naj bi se mu bil kdo tako postavil, ko smo se mu mi dadanes, ko je hotel Jerneja udrihati, nikdar bi ne bil današnji
 
 
nes, ko je hotel Jerneja udrihati, nikdar bi ne bil današnji
večer takole pil tu, ko mi zdaj.«
 
Kajti spoznal je to lice, podolgasti
obraz, obleko, velikansko postavo — ves njegov
 
 
stari gospod je stal tukaj.
Toda Jerneju ni nikdar na misel
je bila medtem druge speče hlapce zbudila in jim
skoro neverjetno čudovito novico povedala, da je stari
 
 
gospod z Rojinja živ in cel prišel iz vojne.
Rojarja so leti
umakniti.
 
== VII. VESELEJŠA LETA ==
VII.
 
VESELEJŠA LETA
Kaj je France Rojar prav za prav namerjal storiti z
Vilibaldom in s svojo ženo, kadar pride na dom,
France Rojar po vrnitvi iz bitve
pri Sisku ni bil več tisti trdni, koreniti mož ko popred,
 
 
ampak vidno se je staral.
Lasje so se čedalje bolj belili,
srečo štel, krasno Rojarjevo v zakon dobiti, morda toliko
bolj, ker je bila edina hči in edini otrok in je bilo za
gotovo pričakovati, da bode imela za doto vse premopremoženje, kar ga je bilo na Rojinju.
 
 
ženje, kar ga je bilo na Rojinju.
To premoženje sicer ni
bilo posebno veliko, kakor smo že povedali, vendar je
Jerneju je tudi malo kri tekla iz rane prek čela; vendar
se ni zmenil za to in čudno je bilo, da je bil nekaj v misli
 
 
vtopljen ter da ni po svoji navadi hotel praviti, kako se
je branil in kako je mahal.
smo jih bralcu že poprej pred oči postavili.
 
== VIII. ZASLUŽENA KAZEN ==
VIII.
 
ZASLUŽENA KAZEN
Prerokovanje starega Jerneja, da se bo kmalu razvedelo,
kdo je med tatovi in razbojniki, uresničilo
možička, Črtka, lovca in malega kupčevalca od Kolpe, ki
je, kakor je sam rad povedal, nekdaj Rojarju s svojo
 
 
zdravilno umetnostjo tako uspešno na noge pomagal.
 
Zato se
ne pomišlja in ne oprezova dolgo časa, ampak misli: da
bi te, tudi staro življenje je zame in še za koga več vredvredno ko tri mošnje; udere jo na cesto in navzdol proti Višnji gori.
 
 
no ko tri mošnje; udere jo na cesto in navzdol proti Višnji gori.
Kakor je pozneje Štefetu pravil, ni si še sam nikdar
zaupal, da bi bil na stara leta tako urnih nog, kakor
obropanih v klancu Stehanu za Višnjo goro, in sodniki
so znali ujeta dva klateža kaj hitro pripraviti do tega, da
 
 
sta izpovedala, kdo in kaj sta in koliko hudobij sta že
počela.
pripravljal, govoril je zbrani množici in kazal, kako lahko
postane človek, slika in prilika božja po duši, v eni uri
 
 
podoben peklenskemu duhu, kako se potem hudobija
od stopinje do stopinje narašča.
čaka kaj veselega.
 
== IX. KONEC ==
IX.
 
KONEC
Zima, ki se je dvema človekoma posebno dolga zdela,
potekla je vendarle in priprave za svatovščino so
 
»Kako je to, da ste trudni, saj ste cel dan skoraj sedeli?
 
Ali ste bolni?« pravi hišni gospodar.
 
 
Anica je s Petrom Korenom dolgo let živela v sreči in
zadovoljnosti; in kadar je s svojimi otroki govorila, pepeljala jih je rada dol v dolino na tihi grob rajnkega, potem
 
 
ljala jih je rada dol v dolino na tihi grob rajnkega, potem
pak se je rada glasila v grajski pristavi, kjer so po Štefetovi
ženitvi prebivali tudi srečni ljudje in med njimi stari
Brezimni uporabnik