Gozdovnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Vrstica 4.287:
===Sokoljeoko.===
 
Gila, ko prereže Meglogorje, obrne se v Rdečo reko (Red River), ta pa, ko preteče državo Tehas, lovišča Komančev in Kaigvasov, se izliva po dvestournem toku v zaliv Mehikanski.
Ves zmeden jo krene v stran In v malo trenotkih je le?a l
od lasa zadavljen in oglavoko?en na tleh .
 
Iz kota, ki ga tvorita reki Gila pa Rdeča, razprostira se do bližine utrdbe Tubak širna rodovitna savanska krajina, na kteri dobivajo divje čede konj in bivolov obilno živeža, in ktero Komanči smatrajo za svoje najboljše lovišče.
QQgneVNI
 
Skoro dva tedna po odhodu don Estevanove odprave od Tubaka vladalo je na onem kraju travane, ki je mejil z utrdbo, silno živahno življenje. Vlekla se je dolga vrsta indijanskih šotorov, po kterih so bili za jermenje poobešeni kosovi mesa, na tanke ploče rezanega.
Poest ameri?kega Anja.
 
Zunaj na obzorju je bilo videti, da se gibljejo posamezni jahači, ali pa tudi cele čete lovcev, a pred šotori je bilo opaziti vsakovrstne ženske.
Poleg Karol May-a III. izdaje, poslovenil K . Majar.
 
Oni šotor na sredi, kakor je bilo soditi, moral je pripadati glavarju. Ta šotor bil je večji in razsežniši od drugih in na vrhu je imel pripet čop
LJUBLJANA, 189 &
orlovih peres, ki jih je lahni vetrič gibal semtertja.
{{prelom strani}}
Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetno okraševalo s žimo. — Dekle je bilo ugledno, samozavestno in ponosno, kar sploh ni opaziti na Indijankah. A ker je bila glavarjeva hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje.
 
Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega ter se vzdigne. Nje črno veliko oko je gledalo v daljavo, ter uzrlo, kar jo je zanimalo.
Zalo?il in prodaja Anton Turk, knjigovezec .
Tisk J . Blasnikovih naslednikov.
 
Legotni smehljaj ji preobrazi lice. A že v jedni minuti se ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo na hojo, da bi hitela naproti jezdecu, bližajočemu se taborišču v kratkih skokih.
 
Jahal je konja, kteri bi bil obudil občudovanje
vsakega poznavalca, — sedel je na živaljem hrbtu s
' aeWal
toliko veličastnostjo, kakor bi bil s konjem zraščen. Lovska oprava od bivolovine bila mu je vsa okrvavljena, in iz levice mu je curkoma tekla kri na
'We??e
zemljo.
 
Tudi jezdec je bil dekleta zagledal. Oko se mu zažari in dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim
Sokoljeoko.
skokom je stal pred deklino:
 
»Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je obličje prebledelo, kakor savana
Gila, ko prere?e Meglogorje, obrne se v Rde?o
reko (Red River), ta pa, ko prete?e dr?avo Tehas,
lovi??a Koman?ev in Kaigvasov, se izliva po dvestournem toku v zaliv Mehikanski .
 
Iz kota, ki ga tvorita reki Gila pa Rde?a, razprostira se do bli?ine utrdbe Tubak ?irna rodovitna
savanska krajina, na kteri dobivajo divje ?ede konjin bivolov obilno ?ive?a, in ktero Koman?i smatraj o
za svoje najbolj?e lovi??e .
 
Skoro dva tedna po odhodu don Estevanove odprave od Tubaka vladalo je na onem kraju travane,
ki je mejil z utrdbo, silno ?ivahno ?ivljenje. Vlekla
se je dolga vrsta indijanskih ?otorov, po kterih so
bili za jermenje poobe?eni kosovi mesa, na tanke
 
plo?e rezanega.
 
Zunaj na obzorju je bilo videti, da se gibljejo
 
posamezni jaha?i, ali pa tudi cele ?ete lovcev, a
pred ?otori je bilo opaziti vsakovrstne ?enske .
 
Oni ?otor na sredi, kakor je bilo soditi, moral
je pripadati glavarju. Ta ?otor bil je ve?ji in razseini?i od drugih in na vrhu je imel pripet ?op
orlovih peres, ki jih je lahni vetri? gibal semtertja.
 
Pred ?otorom je sedelo dekle, popravljajo?e
mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetn o
okra?evalo s ?imo. ? Dekle je bilo ugledna, samozavestno in ponosno, kar sploh ni opaziti na Indijankah, A ker je bila glavarjeva h?i, mogla je kazati svoje neodvisno dr?anje.
 
Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg
drugega, izgotovljenega ter se vzdigne . Nje ?rno
veliko oko je gledalo v daljavo, ter uzrlo, kar jo j e
zanimalo.
 
Legotni smehljaj ji preobrazi lice. A ?e v jedni
minuti se ji vidi, da jo preveva nenadni strah, Raz
 
lo?no je bilo opaziti, da je pod temno ko?o obledela, da plahovito vzdiga nogo na hojo, da bi hitela
naproti jezdecu, bli?ajo?emu se tabori??u v kratkih
skokih,
 
Jahal je konja, kteri bi bil obudil ob?udovanj e
vsakega poznavalca, ? sedel je na iivaljem hrbtu s
toliko veli?astnostjo, kakor bi bil s konjem zra??en .
Lovska oprava od bivolovine bila mu je vsa okrvavljena, in iz levice mu je curkoma tekla kri n a
zemljo,
 
Tudi jezdec je bil dekleta zagledal. Oko se mu
za?ari in dirjalca obrne proti dekletu, S spretnim
skokom je stal pred deklino :
 
?Kako?nega sovra?nika je videla Mola, cvetk a
 
Koman?ev, da ji je obli?je prebledelo, kakor savan a
po zimi, in da se ji trese roka, kakor stebelce v
jutranji sapi??«
 
"»Smrt je videla,"« odgovori ona.
"Smrt ni sovra?nica hrabremu vojniku ; smrt
mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu".
?Hrabri umira v boju, a ne pod ?uvaji bivola ."
 
»Smrt ni sovražnica hrabremu vojniku; smrt mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu.«
Hipna ali temna senca preleti mu po obrazl .
?Sokoljeok,o ne umira od bivoljega rogu. Roka
 
»Hrabri umira v boju, a ne pod suvaji bivola.«
mu je ?vrsta, krogla zadevna, no? oster ; bufalo
{{prelom strani}}
ga ne dohiti, ?ival pogine pod njegovimi nogami .
Hipna ali temna senca preleti mu po obrazu.
Ali ? lovci Koman?ev dobivajo tr?slico ob pogled u
Ud, pa ne vidijo, kam po?iljajo krogle. Niso zadeli
bivola,,pogodili so roko svojega tovari?a.?
 
»Sokoljeoko ne umira od bivoljega rogu. Roka mu je čvrsta, krogla zadevna, nož oster; bufalo ga ne dohiti, žival pogine pod njegovimi nogami. Ali — lovci Komančev dobivajo tréslico ob pogledu čed, pa ne vidijo, kam pošiljajo krogle. Niso zadeli bivola, pogodili so roko svojega tovariša.«
?Zivljenje odhit?va s krvjo. Sokoljeoko naj
stopi v ?otor, cla mu jo Mola obve?e .?
Dekle pobere mokasina, pa stopa pred njim.
Sel je za njo. Ranjenec razgoli roko, potegne no?
 
»Življenje odhitéva s krvjo. Sokoljeoko naj stopi v šotor, da mu jo Mola obveže.«
izza pasu, in dajo? ji ga re?e ;
 
Dekle pobere mokasina, pa stopa pred njim. Šel je za njo. Ranjenec razgoli roko, potegne nož izza pasu, in dajoč ji ga reče:
"Mola naj odstrani svinec iz mesa."
Indijanka se takega opravka ne pla?i . Dekle
preiskuje rano, tipaje s prstmi okolu rane, in k o
 
o?uti»Mola kroglo,naj izku?aodstrani kroglo dobiti z no?emsvinec iz mesa.«
V par trenotkih je bila svin?enka odpravljena. Zdaj
vzame s stene v ?otoru povesmo posu?enih rastlin
in br? je bila obveza tako dobro narejena, da se j e
kri ustavila.
 
Indijanka se takega opravka ne plaši. Dekle preiskuje rano, tipaje s prstmi okolu rane, in ko očuti kroglo, izkuša kroglo dobiti z nožem iz mesa. V par trenotkih je bila svinčenka odpravljena. Zdaj
?Sokoljeoko ne bo imel mrzlice, in preden s e
vzame s stene v šotoru povesmo posušenih rastlin in brž je bila obveza tako dobro narejena, da se je kri ustavila.
mesec premeni, bode rana zaprta.?
 
»Sokoljeoko ne bo imel mrzlice, in preden se mesec premeni, bode rana zaprta.«
Uro na to se vrnejo Koman?i, prines?i sebojobilnega plena.
 
Uro na to se vrnejo Komanči, prinesši seboj obilnega plena.
Prvi glavar, ?Modralisica? imenovan, sed?val j e
v svojem ?otoru ter je bil zami?ljen v razmozgavanje. Po dolgem premi?ljevanju pokli?e vojvika ter
mu da nalog. Vojnik z nalogom se oddalji .
 
Prvi glavar, »Modralisica« imenovan, sedéval je v svojem šotoru ter je bil zamišljen v razmozgavanje. Po dolgem premišljevanju pokliče vojnika ter mu da nalog. Vojnik z nalogom se oddalji.
Sokoljeoko je stal pred ?otorom, gledajo? p o
travani. Zdaj pride vojnik k njemu .
 
Sokoljeoko je stal pred šotorom, gledajoč po travani. Zdaj pride vojnik k njemu.
"Moj brat naj se napoti k mojemu glavarju ."
Sokoljeoko kinine, pa koraka proti ?otoru
Modrelisice.
 
»Moj brat naj se napoti k mojemu glavarju.«
Lisica poka?e na pantrovo ko?o, vabe? sesti ,
pa dene :
 
Sokoljeoko kimne, pa koraka proti šotoru Modrelisice.
"Svetloba jutra gleda na plen Koman?ev, ki so
{{prelom strani}}
lovili bivola in ga ubili. Ko?e ?ivali le?e pred ?otori
Lisica pokaže na pantrovo kožo, vabeč sesti, pa dene:
in nobeden vojnikov jih ne ponese domov."
 
»Svetloba jutra gleda na plen Komančev, ki so lovili bivola in ga ubili. Kože živali leže pred šotori in nobeden vojnikov jih ne ponese domov.«
?Bledoli?nikom je treba ko? za podplate njih
mokasinom.?
 
»Bledoličnikom je treba kož za podplate njih mokasinom.«
Glavar pokima, zadovoljen z ostroumnostjo Sokoljegaoeesa, ugeniv?ega misel glavarjevo .
 
Glavar pokima, zadovoljen z ostroumnostjo Sokoljegaočesa, ugenivšega misel glavarjevo.
?Proti poldnu le?i de?ela bledoli?nikov, s kterimi
se Apa? bojuje, a Komane miruje, zove se Tubak.?
 
»Proti poldnu leži dežela bledoličnikov, s kterimi se Apač bojuje, a Komanč miruje, zove se Tubak.«
?Sokoljeoko je videl kamenite ko?e, kterim rekajo mesto.?
 
»Sokoljeoko je videl kamenite koče, kterim rekajo mesto.«
"Koliko bledolienikov domuje tam ?"
?Sokoljeoko jih ni mogel se?teti ; bilo jih je ve ?
ko treh komar?kih rodov .?
 
»Koliko bledoličnikov domuje tam?«
?Se-li dobi tam smodnika in svinca ??
?Smodnika, svinca, pu?k, no?ev, tobaka, odej ,
biserov in pa vsega, kar rde?i mo? potrebuje z?-s e
in za svojo skvo.?
"Po takem bo Modralisica poslal s soln?nim
vzhodom 20 svojih vojnikov, ki bodo ko?e spravili
proti poldnu. Tam se bodo ustavili, pol solnca dale?
od meje de?elne, ki jo Sokoljeoko zaznamljuje s
Tubakom. Moj sin pa bo zdaj konja zasel ter poja?e pred njimi, ter bo pripeljal bledoli?nike ."
Veselje mladeni?evo nad tem naro?ilom ni bilo
majhino ; vendar tega nikakor ni izdajal, samo enostavno je pra?al :
"Na kterem kraju bodo ?akali moji rde?i bratje ?"
"Na onem, kteri jim poka?e Sokoljeoko ; pojdej o
po sledu mojega sina."
 
»Sokoljeoko jih ni mogel sešteti; bilo jih je več ko treh komanških rodov.«
?Sokoljeoko ne sme pu??ati sledu za seboj.
Njegova pot vodi skozi lovi??a apa?kih otrok.?
 
»Se-li dobi tam smodnika in svinca?«
?Potem naj Sokoljeoko kraj naznani .?
 
»Smodnika, svinca, pušk, nožev, tobaka, odej, biserov in pa vsega, kar rdeči mož potrebuje zá-se in za svojo skvo.«
"Naravnost proti jugu, in prav dva soluca odtodi rastejo pavoljnaki iz zemlje, okrogli kakor
prstan, in tudi tu stojita dva gumijaka. Tam naj
 
»Po takem bo Modralisica poslal s solnčnim vzhodom 20 svojih vojnikov, ki bodo kože spravili proti poldnu. Tam se bodo ustavili, pol solnca daleč od meje deželne, ki jo Sokoljeoko zaznamljuje s Tubakom. Moj sin pa bo zdaj konja zasel ter pojaše pred njimi, ter bo pripeljal bledoličnike.«
?akajo, da jim Sokoljeoko privede bledoli?nikov."
 
Veselje mladeničevo nad tem naročilom ni bilo majhino; vendar tega nikakor ni izdajal, samo enostavno je prašal:
"In, ?e more, naj popra?uje po ?rnoti?u, po
glavarju strahono?nih ?akalov in po razbojnikih sa-
vane, ki se nazivljeta el-Mestizo in Mani-sangriente r
ki sta mi ubila oba sinova. Ako mi Sokoljeoko prinese oglavke mojih smrtnih sovra?nikov, dobil bo
orlovsko peresje ter bo velik glavar med otroci
 
»Na kterem kraju bodo čakali moji rdeči bratje?«
Koman?ev."
Lisica migne z roko mladeni? ustane ter stopi
iz ?otora.
 
»Na onem, kteri jim pokaže Sokoljeoko; pojdejo po sledu mojega sina.«
Padal je mrak na zemljo, delal se je hitro
{{prelom strani}}
»Sokoljeoko ne sme puščati sledu za seboj. Njegova pot vodi skozi lovišča apaških otrok.«
 
ve?er,»Potem in konaj Sokoljeoko na konja sko?i, svetile sokraj ?epnaznani.«
 
»Naravnost proti jugu, in prav dva solnca odtodi rastejo pavoljnaki iz zemlje, okrogli kakor prstan, in tudi tu stojita dva gumijaka. Tam naj čakajo, da jim Sokoljeoko privede bledoličnikov.«
zvezde na nebu.
 
»In, če more, naj poprašuje po Črnotiču, po glavarju strahonožnih šakalov in po razbojnikih savane, ki se nazivljeta el-Mestizo in Mani-sangriente, ki sta mi ubila oba sinova. Ako mi Sokoljeoko prinese oglavke mojih smrtnih sovražnikov, dobil bo orlovsko peresje ter bo velik glavar med otroci Komančev.«
**
 
Lisica migne z roko; mladenič ustane ter stopi iz šotora.
*
Dva dni za tem je sedela v venci pre?islanega.
sennor Franceska Metalje ?arena dru?ba . Pri eni miz i
sta slonela sibolera (lovca bivolov), oble?ena vsa v
bivolovino . Njuni ?vrsti postavi, grabovite pesti
obrazne poteze, vse to je dosti pri?alo, kako te?avn o
in naporno jima je to rokodelstvo. Lasovi, dvovrstno oviti okolu ?ivota, bili so dvakrat debelej?i
od navadnega Iarjata (konopa) in prislonjeni pu?ki
sta bili tako izrabljeni, da sta kar upili po teme
 
Padal je mrak na zemljo, delal se je hitro večer, in ko Sokoljeoko na konja skoči, svetile so že zvezde na nebu.
ljitem o?i??enju.
 
<center>* * *</center>
Pri dveh skupaj zlo?enih mizah sedelo je devetero vakverov (govedskih pastirjev), a pri njih
 
Dva dni za tem je sedela v venti prečislanega sennor Franceska Metalje šarena družba. Pri eni mizi sta slonela sibolera (lovca bivolov), oblečena vsa v
dobro oble?en sennor, videti, kakor njih haziendero.
bivolovino. Njuni čvrsti postavi, grabovite pesti,
obrazne poteze, vse to je dosti pričalo, kako težavno in naporno jima je to rokodelstvo. Lasovi, dvovrstno oviti okolu života, bili so dvakrat debelejši od navadnega larjata (konopa) in prislonjeni puški sta bili tako izrabljeni, da sta kar upili po temeljitem očiščenju.
 
Pri dveh skupaj zloženih mizah sedelo je devetero vakverov (govedskih pastirjev), a pri njih dobro oblečen sennor, videti, kakor njih haziendero.
{{prelom strani}}
Tem nasproti, v temnem kotu, ti?ala sta ?loveka, ki sta bila na prvi pogled prepoznati za Papagos-indijanca. Prvi je bil starec, drugi je bil
Tem nasproti, v temnem kotu, tičala sta človeka, ki sta bila na prvi pogled prepoznati za Papagos-indijanca. Prvi je bil starec, drugi je bil polovico mlajši.
polovico mlaj?i .
 
Star?eviStarčevi beli lasje pa mlaj?egamlajšega ?rničrni so bili zadajpovezanizadaj povezani z belousnjatimi vezili, da je bil kakor
?injonšinjon. Vezana kapica, s peresnim ?opomčopom ob strani, jima je tičala na glavah, pritrjena z jermenom pod
brado. Lic jima ni bilo točno razpoznati, ker je bila soba majhna, imajoča dvoje oken, s zamazanim
 
jima je ti?ala na glavah, pritrjena z jermenom pod
brado. Lic jima ni bilo to?no razpoznati, ker je bila
 
soba majhna, imajo?a dvoje oken, s zamazanim
steklom, da je solnce le na pol prihajalo noter.
Ta dva ?loveka sta gospodarja neprenehom a
izpra?evala ter izku?ala tudi z ostalimi v pogovor priti.
 
V tem se odpr? vrata brez?umno . Mo?ak, naj
bolj?ih let, stopi noter, ki je takoj n?-se potegni l
 
pazljivost vseh navzo?ih.
 
Bil je Sokoljeoko, Koman?. Razmerne ?vrste
()Nike telesa, pro?ni in smeli stopaj, s kterim je
ust-opil mladi vojnik, to ga je takoj prikupilo. ?
Oro?je mu je bil obglavni no?, svetlobru?eni tomahav k
(sekira), pu?ka na kopitu gosto obita s srebernimi
ieblji?i.
 
Pozdravil je z mahljajem roke, in navzo?ne je
 
pregledal z enim samim pogledom tako ostro in po
 
polno, kakor bi jih bil ?e dalje opazoval .
 
Kar nobeden ostalih ni bil opazil, to je on
 
Ta dva človeka sta gospodarja neprenehoma izpraševala ter izkušala tudi z ostalimi v pogovor priti.
mahoma uzrl : pravi Forster-pu?ki, po?ivajo?i ob
 
V tem se odpró vrata brezšumno. Možak, naj boljših let, stopi noter, ki je takoj ná-se potegnil pazljivost vseh navzočih.
kolenih onih dveh bornih Indijancev Papagovcev .
 
Bil je Sokoljeoko, Komanč. Razmerne čvrste oblike telesa, prožni in smeli stopaj, s kterim je ustopil mladi vojnik, to ga je takoj prikupilo. — Orožje mu je bil obglavni nož, svetlobrušeni tomahavk (sekira), puška na kopitu gosto obita s srebernimi
Vse je bilo tiho. Vsaki glas je bil umolknil pri
žebljiči.
njegovem ustopu . Na tri korake stopi k Papagov
 
Pozdravil je z mahljajem roke, in navzočne je pregledal z enim samim pogledom tako ostro in popolno, kakor bi jih bil že dalje opazoval.
eema, pra?ajo? :
 
Kar nobeden ostalih ni bil opazil, to je on mahoma uzrl: pravi Forster-puški, počivajoči ob kolenih onih dveh bornih Indijancev Papagovcev.
?Moja rde?a brata sta uboga. Delata za pla?o
pri belih mo?eh ??
 
Vse je bilo tiho. Vsaki glas je bil umolknil pri njegovem ustopu. Na tri korake stopi k Papagovcema, prašajoč:
-<9. 11 -a:
 
»Moja rdeča brata sta uboga. Delata za plačo pri belih možeh?«
Indijanci Papagovci so ubo?ni in zanikarni .
{{prelom strani}}
Indijanci Papagovci so ubožni in zanikarni. Dadó se rabiti za najnižje opravke. Vse njih »tužno« življenje je v delu in — spanju.
 
»Mi dva sva vakvera, na odprtej zemlji.«
Dad? se rabiti za najni?je opravke. Vse njih ?tuino?
?ivljenje je v delu in ? spanju.
 
»Moja brata sta slabo oblečena; njijun sennor mora imeti prav hudo zakrčeno pest.«
?Mi dva sva vakvera, na odprtej zemlji.?
"Moja brata sta slabo oble?ena ; njijun sennor
mora imeti prav hudo zakr?eno pest . "
 
?lndijanci»Indijanci-Papagovci srnosmo jako uborni ljudje.?«
 
"»Imata pa dragi pu?kipuški. Jel' sme vajun rderdeči brat majhino premišljevati vajuni puški?i«
brat majhino premi?ljevati vajuni puel??"
 
?»Najun rde?irdeči brat ima sam pu?kopuško,' ki jo premi?ljujpremišljuj.?«
 
Navzo?niNavzočni so napeto poslu?aliposlušali ta zanimiv razgovor. Trenoma so ugenili, da je bistroglednost Koman?evaKomančeva opazila nekaj sumljivega na Papagovcih in zdaj so bili radovedni, kaj bi to bilo.
zdaj so bili radovedni, kaj M to bilo .
 
Sokoljeoko se ni dal motiti ; le ?eše bolj potrjen je bil v svoji menitvi.
je bil v svoji menitvi .
?Papagovca imata lepo barvo toda izpod nje
gleda svetla ko?a. `
?Kaj briga najunega brata najuna ko?a?? zavihra mlaj?i.
 
»Papagovca imata lepo barvo; toda izpod nje gleda svetla koža.
?Vajuni lasje so podobni indijanskim ?opom, toda
ko?a njijunih glav je bela kakor ko?a bledoli?nikov.
 
»Kaj briga najunega brata najuna koža?« zavihra mlajši.
? Moj rde?i brat ima belega o?eta? ?emu se preobla?ita Mani-sangriente pa el-Mestizo v Indijance ? ?
Oboje imen je izgovoril z glasnim poudarkom .
 
»Vajuni lasje so podobni indijanskim čopom, toda koža njijunih glav je bela kakor koža bledoličnikov. — Moj rdeči brat ima belega očeta? Čemu se preoblačita Mani-sangriente pa el-Mestizo v Indijance?«
Pri zaivenku teh imen sko?ijo vsi pokoncu. Imenovana sta bila tako sploh znana kot pu??avska tolovaja, da jima je bil vsakdo sovra?nik.
 
Oboje imen je izgovoril z glasnim poudarkom. Pri zažvenku teh imen skočijo vsi pokoncu. Imenovana sta bila tako sploh znana kot puščavska tolovaja, da jima je bil vsakdo sovražnik.
Kaj? Mani-sangriente pa el-Mestizo? ? Mai n
Rouge pa Sang-mele? ? Red-Hand pa Half-Breed ?
 
Kaj? Mani-sangriente pa el-Mestizo? — Main Rouge pa Sang-mele? — Red-Hand pa Half-Breed? — Mešanik pa Rdečoročnik?
? Me?anik pa Rde?oro?nik?
{{prelom strani}}
-<D 12