Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 194 zlogov ,  pred 3 leti
===Soditev v travani.===
 
Baraha in Oro?ejOročej, ko sta bila izginila za vogal Indijanovega grobišča, postojita ter se gledata neodločno.
Indijanovega grobi??a, postojita ter se gledata
neodlo?no .
 
?»Sennor Oro?ejOročej, menim, da sva jo odnesla prav hudim vragom.«
{{prelom strani}}
hudim vragom.?
Oročej vrže zamotane kodre nazaj ter popravlja svoj plašč v slikovite gube.
 
»Menim, da bi bilo najbolje, ko bi kar hitro odšla. Tem tigromorcem bi utegnilo priti na misel, da nisva potrebna na zemlji in potem bi ne bilo tako lahko malo pobrigati se za bonanso.«
?.e? 22 .g>-
 
»Tu govorite pač pravo. Potem kaže najboljše, da je ne udariva naravnost na taborišče. Mogli bi se res domisliti, naju še kaj vprašati.«
Oro?ej vr?e zamotane kodre nazaj ter popravlj a
svoj pla?? v slikovite gube.
 
»Kaj mislite storiti, don Baraha?«
?Menim, da bi bilo najbolje, ko bi kar hitro
od?la. Tem tigromorcem bi utegnilo priti na misel ,
da nisva potrebna na zemlji in potem bi ne bil o
tako lahko malo pobrigati se za bonanso.?
 
»Obrniva se v gore, pa tam čakajva, da pete odnesó ti grozotni lovci.«
" Tu govorite pa? pravo. Potem ka?e najbolj?e ,
da je ne udariva naravnost na tabori??e. Mogli bi
se res domisliti, naju ?e kaj vpra?ati. "
 
»Ta misel je povse pametna. Meni se dozdeva, da bonanse ne bodo mogli do čista izprazniti in če
"Kaj mislite storiti, don Baraha ? ?
primerne priložnosti počakava, moreva dobiti vendar
"Obrniva se v gore, pa tam ?akajva, da pet e
še toliko zlata, da bodeva mogla odpravi hrbet obrniti.«
odnes? ti grozotni lovci. "
 
»Pojdite, sennor Oročej. Vi ste razumen gambusino (zlatoiskalec) in prav lahko je domnevati, da utegneva najti v tem kraju še drugo bonanso. Mislite na razpoko v skali, v kteri ste videli petnajst odstotkov zlata.«
"Ta misel je povse pametna . Meni se dozdeva ,
 
»Za to razpoko ne ve nihče razun naju dveh. Ko bi res bonanso do tal izpraznili, ostane nama ta razpoka, v kteri moreva dobiti ogromnega bogastva, če je tako globoka, kakor sodim.«
da bonanse ne bodo mogli do ?ista izprazniti in ?e
primerne prilo?nosti po?akava, moreva dobiti vendar
?e toliko zlata, da bodeva mogla odpravi hrbe t
obrniti. "
 
Stopata med piramido in med visočino, s ktere so trije lovci opazovali grobovje, tja proti gorami.
?Pojdite, sennor Oro?ej . Vi ste razumen gambusino (zlatoiskalec) in prav lahko je domnevati, d a
utegneva najti v tem kraju ?e drugo bonanso.
Mislite na razpoko v skali, v kteri ste videli petnajst odstotkov zlata. ?
 
Jarek ni bil tako strman, kakor se je od daleč videlo in ko prideta na vrh, opazita, da vodi izhojena pot gori po skali, in na drugem kraju zopet dolu.
" Za to razpoko ne ve nih?e razun naju dveh .
{{prelom strani}}
Korakata naprej, pa vidita, da je s tega mesta pregledati moči vso piramido, in razun južne strani,
ves njen okoliš.
 
Zdaj poči strel — na to drugi.
Ko bi res bonanso do tal izpraznili, ostane nam a
 
Baraha in Oročej se skrijeta za grmovje, pa gledata proti piramidi. Opuščena je bila od treh lovcev, a daleč za njo sta videla Pepota nad don Estevanom na tleh ležati, in Fabija boriti se z Diazem.
ta razpoka, v kteri moreva dobiti ogromnega bo
 
»Vidite, sennor Baraha? In vi ste hoteli bežati! Tam teče že tudi velikan, kakor bi bil Golijat.«
gastva, ?e je tako globoka, kakor sodim. "
 
»Sreča, da sva jim ušla. A čujte! Kaj ni slišati, kakor bi nekdo prihajal od druge strani?«
Stopata med piramido in med viso?ino, s kter e
 
Res so se bližali stopaji, tako glasni, da jih niti slap ni prešumeval.
so trije lovci opazovali grobovje, tja proti gorami .
 
Plahosrčna možaka zaskrbljeno pogledujeta, kje bi dobila zavetja. Malo nazaj sta bili skali, druga na drugo nagnjeni. To je bilo edino skrivališče tukaj.
Jarek ni bil tako strman, kakor se je od dale?
Možakarja se hitro umakneta vanj.
 
Ko sta bila v nevidnosti, pride oni, ki je prouzročal šum; pokazavši se izza ovinka, stoji — Kučilo.
videlo in ko prideta na vrh, opazita, da vodi iz
 
Zdaj gleda tja dolu, v zlatovišče. Vidi, kako se trije lovci z Estevanom in Diazorn vračajo k bonansi ter izusti krik prestrašenja. Najprvo se je vprašal, kaj je to trojico semkaj privelo. Kaj je bil Tiburcio res sovedec bonanse? in šel za odpravo, da jim jo preotme? Ali se morda zadržuje tu, da bi se maščeval nad don Estevanom? Moral je vedeti, pri čem je; zato sklene, dolu se spustiti, pa razgovor petorice poslušati, peterih mož, na kterih je izpoznal, da se pripravljajo na daljše razpravljanje.
hojena pot gori po skali, in na drugem kraj u
{{prelom strani}}
Poprej je moral pa še nekaj storiti.
 
Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu.
zopet dolu .
 
Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži? In pa — ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo?
-.3> 23
 
Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom.
Korakata naprej, pa vidita, da je s tega mesta
pregledati mo?i vso piramido, in razun ju?ne strani ,
ves njen okoli?.
 
Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani.
Zdaj po?i strel ? na to drugi.
Baraha in Oro?ej se skrijeta za grmovje, pa
gledata proti piramidi. Opu??ena je bila od treh
lovcev, a dale? za njo sta videla Pepota nad don
Estevanom na tleh le?ati, in Fabija boriti se z
Diazem .
 
»Je-li ste videli, sennor Baraha?« praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil.
"Vidite, sena or Baraka? In vi ste hoteli be?ati! Tam te?e ?e tudi velikan, kakor bi bil Golijat."
" Sre?a, da sva jim u?la. A ?ujte ! Kaj ni sli?ati, kakor bi nekdo prihajal od druge strani ?"
 
»S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati.«
Res so se bli?ali stopaj i, tako glasni, da jih
niti slap ni pre?umeval.
 
»Morava tja, da vidiva.«
Plahosr?na mo?aka zaskrbljeno pogledujeta, kj e
bi dobila zavetja. Malo nazaj sta bili skali, druga
na drugo nagnjeni . To je bilo edino skrivali??e tukaj.
Mo?akarja se hitro umakneta vanj .
 
Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.
Ko sta bila v nevidnosti, pride oni, ki je
 
Dolgo je trpelo, preden se kteri zgane. Oba sta uzrla zlato gručo, obema je tiščala kri v glavo, oba sta čutila napete žile, nobeden ni gruče drugemu privoščil, vsaki jo je hotel sam imeti, vso, obadva {{prelom strani}} sta natihoma naklepala, kako bi se iznebila — druga.
prouzro?al ?um ; pokazav?i se izza ovinka, stoji ?
Ku?ilo.
 
»Sennor Baraha,« povzame Oročej, »jaz imam dobro misel. Jaz sem uverjen, da lovci vedó za bonanso.«
Zdaj gleda tja dolu, v zlatovi??e. Vidi, kako se
trije lovci z Estevanom in Diazorn vra?ajo k bonansi ter izusti krik prestra?enja. Naj prvo se je
vpra?al, kaj je to trojico semkaj privelo . Kaj je bil
Tiburcio res sovedec bonanse? in ?el za odpravo.
da jim jo preotme? Ali se morda zadr?uje tu, da bi
se ma??eval nad don Estevanom? Moral je vedeti,
pri ?em je ; zato sklene, dolu se spustiti, pa razgovor petorice poslu?ati, peterih mg na kterih je
izpoznal, da se pripravljajo na dalj?e razpravljanje.
 
»Kako pridete do take misli, ki je težko dokazati?«
--.ee 24 4>---
 
»Odeje s zlatom obšite ležé še pri konjih. To bodo opazili, pa bodo prašali po nahajališču rude.«
Poprej je moral pa ?e nekaj storiti.
 
»S tem pa še ni rečeno, da bonanso res že poznajo.«
Ne dale? od njega je rastel hrast iz skale ,
prav tam, pod kterim je bila zlata gru?a. Uveriti
se je moral, da-li je mogo?e, z lasom priti do nje.
Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da
bi pogledal dolu .
 
»Saj so poslušali, ko smo zlato gori nosili.«
Tako je le?al nekaj minut, na to se nazaj po?
rine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo
 
»Res je! Ni dvojiti, da poznajo bonanso. A vaša dobra misel, pa to, kako se to ujema?«
gru?o izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba
rok, da se oprijema in dr?i? In pa ? ni-li ta
gru?a tako te?ka, da se laso pretrga pod dvojno
te?o?
 
»Prav dobro! Don Estevana bodo izpihali, zlato uzeli, nama pa ne bodo niti zrna pustili.«
Zami?ljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo,
cla ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela .
Na, za to je bilo ?asa pozneje. Zdaj je bilo pred
vsem potreba, da izslu?uje razpravo onih peterih
mo?, vr?e?o se med piramido in grobom .
 
»Morda je najbolje, da počakava, kaj bo.«
Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, cla-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka
gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker s o
bili mo?je na nasprotni strani.
 
»Tudi jaz sem izprva tako mislil; ali zdaj uvidevam, da je bolje, če jim braniva rogoviliti po zlatovišču.«
"Je-li ste videli, sennor Baraha?" pra?a Oro?ej ,
ko se je bil Ku?ilo odstranil.
 
»Kaj bi bilo počenjati?«
"S hrasta dolu je moral nekaj prav va?nega
opazovati . "
 
»Gručo bova takoj vzdignila, skupaj, obadva.«
"Morava tja, da vidiva. "
 
»To bi bilo res najbolje, kar moreva storiti. Človek ne more predvideti, kaj prinese bodoča ura, in zato najlepše kaže, da jo imava zagotovljeno, to kepo.«
Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj
le?eta, stegneta glavi, pa gledata.
 
»Eden izmed naju mora dolu.«
Dolgo je trpelo, preden se kteri zgane. Oba sta
uzrla zlato gru?o, obema je ti??ala kri v glavo, oba
sta ?utila napete ?ile, nobeden ni gru?e drugem u
privo??il, vsaki jo je hotel sam imeti, vso, obariva
 
»Eden! Pa kteri?«
?e). 25
 
»Jaz, kaj pa!«
sta natihoma naklepala, kako bi se iznebila ?
druga.
 
»Ne, jaz pojdem.«
?Sennor Baraha,? povzame Oro?ej, "jaz imam
dobro misel. Jaz sem uverjen, da lovci ved? za
bonanso . "
 
V svoji blaznosti nobeden ni mislil na pogibel; zavérovan je bil vsaki le v to, kako bi zlato gručo dobil v svoje pesti.
"Kako pridete do take misli, ki je te?k o
{{prelom strani}}
dokazati?? "
»Zakaj pa vi?«
?Odeje s zlatom ob?ite Iei? ?e pri konjih . To
 
»Ali pa vi, zakaj?«
bodo opazili, pa bodo pra?ali po nahajali??u rude. ?
?S tem pa ?e ni re?eno, da bonanso res ?e
poznajo.?
 
»Ker sem laglji od vas, pa bi me tudi laglje držali.«
"Saj so poslu?ali, ko smo zlato gori nosili ."
 
»Prav narobe! Poglejte, da sem suh kakor izpovedni listek.«
"Res je! Ni dvojiti, da poznajo bonanso. A va?a
dobra misel, pa to, kako se to ujema? "
 
Baraha jame strmeti predse. Obličje se mu preobračuje, česar Oročej ni opazil.
"Prav dobro ! Don Estevana bodo izpihali,
zlato uzeli, nama pa ne bodo niti zrna pustili . "
 
»E, pa dobro, sennor Oročej. In da vidite, kako nesebično vam prepuščam pravico, hočem popustiti. Dajte sem vaš laso! Zvezala ga bova z mojim, da bo trdnejše držalo, to vezilo.«
" Morda je najbolje, da po?akava, kaj bo."
 
Lasova se zvežeta. Prvi konec se pritrdi za hrast, drugi z vejevjem previdi. Taki sedež zavzame Oročej, ki se spušča dolu, z nožem med zobmi.
?Tudi jaz sem izprva tako mislil ; ali zdaj
 
»Dosti!« zavpije zdolaj dolgi mandolinar Oročej, prispevši do zlate kepe. Baraha pritrdi lasove za hrast, pa strmi v prepad, kjer se Oročej napenja, da bi zlato gručo izločil iz kamenja.
uvidevam, da je bolje, ?e jim braniva rogoviliti p o
zlatovi??u.?
 
»Kaj pojde?«
" Kaj bi bilo po?enjati? "
 
»Pojde, a počasu.«
?Gru?o bova takoj vzdignila, skupaj, 'obadva .?
 
Preteklo je četert ure. Kos za kosom je padal od skale. Oročej je deloval s tako željovitostjo in
?To M bilo res najbolje, kar moreva storiti.
napornostjo, da so mu curele debele srage potu po čelu in po licih. Naposled glasno krikne veselja.
 
»Je gotovo?« praša Baraba, topeč se nestrpljivosti.
?lovek ne more predvideti, kaj prinese bodo?a ura,
in zato najlep?e ka?e, da jo imava zagotovljeno, to
kepo .?
 
»Je, hvala moji pameti.«
"Eden izmed naju mora dolu . "
"Eden! Pa kteri ? "
"Jaz, kaj pa ! "
"Ne, jaz pojdem."
V svoji blaznosti nobeden ni mislil na pogibel ;
 
»Ali jo morete držati?«
 
»Neznansko je težka.«
zav?rovan je bil vsaki le v to, kako bi zlato gru? o
 
»Za božjo voljo in vseh svetnikov, ne dajte, da vam izmakne.«
dobil v svoje pesti.
 
»Ne bo. Ali — vlecite, hitro, vlecite! dolgo je držati ne morem.«
{{prelom strani}}
-o 26
Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati.
 
Pokaže se glava Oročejeva.
"Zakaj pa vi ? "
 
»Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite!«
"Ali pa vi, zakaj ?"
 
Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo.
"Ker sem laglji od vas, pa bi me tudi laglj e
dr?ali."
 
To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož.
"Prav narobe! Poglejte, da sem suh kakor izpovedni listek."
 
»Hodi dolu, ti lopov!«
Baraha jame strmeti predse. Obli?je se mu preobra?uje, ?esar Oro?ej ni opazil.
 
S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova, toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo.
?E, pa dobro, sennor Oro?ej. In da vidite, kako
nesebi?no vam prepu??am pravico, ho?em popustiti.
Dajte sem va? laso! Zvezala ga bova z mojim, da
bo trdnej?e dr?alo, to vezilo.?
 
»Santa Madonna! Kaj sem pa učinil?« kliče Baraha. — »Zlato je proč, nepovratno! O bedak!«
Lasova se zve?eta. Pivi konec se pritrdi za
hrast, drugi z vejevjem previdi. Taki sede? zavzame
 
Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo.
Oro?ej, ki se spu??a dolu, z no?em med zobmi .
 
»O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel.«
"Dosti !" zavpije zdolaj dolgi mandolinar Oro?ej ,
{{prelom strani}}
prispev?i do zlate kepe. Baraha pritrdi lasove za
Zmeraj še je izbuljeval oči tja v globino. Ni mogel oči obrniti od jame, v ktero se je prestrmilo neizmerno bogastvo, bogastvo, zaradi kterega si je vest obtežil z umorstvom.
hrast, pa strmi v prepad, kjer se Oro?ej napenja,
da bi zlato gru?o izlo?il iz kamenja.
 
V tem pride dolga postava izza vogla piramide. Bil je Kanadčan. Pogledal je gori in vkljub daljavi je izpoznal Baraho.
"Kaj pojde?"
"Pojde, a po?asu .
"
Preteklo je ?etert ure. Kos za kosom je padal
 
»Hola hoj, sennor Baraha! Kaj počenjate še v teh hribih? Delajte, da se nosite odtodi, če ne vam s puško pokažem pot.«
 
Glava poklicanega se umakne, pa se v par trenotkih zopet pomoli.
od skale. Oro?ej je deloval s tako ?elj ovitostj o in
napornostjo, da so um curele debele srage potu po
?elu in po licih. Naposled glasno krikne veselja.
"Je gotovo?" pra?a Baraba, tope? se nestrpljivosti.
 
»Hm, hm,« gondra Rdoles, »to je bil udarec ali padec, ka-li, kakor bi bila pečina v zemljo tresnila. Moralo je kaj izredno težkega od zgoraj dolu prileteti. Ah, kaj pa je to?«
"Je, hvala moji pameti."
 
Na polovici strmega skalovja so bile rege, v kterih je priroda vzdržavala snopiče bilja in na enem takem šopu je visela polovica prerezanega lasa s poprešnim sedalom od vej narejenim.
"Ali jo morete dr?ati ?"
 
»Dva lasova — potem sta bila dva, drugi je drugega dolu spuščal. Ali sta prerezana ali pretrgana? Kar gotovo je prvo, ker dva larjata se ne pretrgata pod nobeno težo. Baraha je še zgoraj in drugi ni mogel biti ko oni dolgolasni človek, ki ga nazivljejo Oročej, ki je smrtni krik iz duše pognal. Kaj pa je imel opraviti na tej strmini?«
"Neznansko je te?ka."
 
Stopi bližej, na kraj tonvi, v ktero je padal slap. Pobere nekaj kremenja, ki ga je bil Oročej izluščeval in ki je semkaj padalo.
"Za bo?jo voljo in vseh svetnikov, ne dajte,
 
Ko to kremenino tako zbira in ogleduje, obrne oko tja gori, pa se mu pokaže izdolbina v steni.
da vam izmakne ."
{{prelom strani}}
"Ne bo. Ali ? vlecite, hitro, vlecite ! dolgo j e
»Pa res, tam gori je luknja! Gambusino je tamkaj vrtal, nekaj izlomil, kar je bilo notri. Kaj neki bi moglo biti? Gotovo kaj vrednega, sicer se noben človek ne spušča nad tako globočino. Morda zlato!«
dr?ati ne morem.",
 
Pri vodi preiskuje tla. Tu so tla kakor razgrabljena.
27 t>-
 
»Vse kaže na luknjo. In res je prav globoka nad ktero se je zemlja zaprla. Človek tega ni razpraskal, saj ni videti nožnega sledu.«
Baraba je vlekel in nategal, da je vse pokalo.
Njegov pogled se je upiral na no?, ki si ga je bil
pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oro?ej
prikazati.
 
Potegne nož, pa razširi udrtino.
Poka?e se glava Oro?ejeva.
 
»Zlato, samo čisto suho zlato, kakor ga še ni videlo človeško oko, ta gruča je tičala gori sredi stene; jasno mi je zdaj vse, in pa zakaj je bil krik.«
"Vraga! To je te?a! Vlecite, sennor Baraha 7
vlecite!"
 
Odstranil je vso prst; njegovim močem se gruča ni ustavljala. Lehkotno jo dvigne, opere, zadene na ramo.
Odlo?ite, don Oro?ej, odlo?ite! Potem imat e
proste roke, ter se izpro?ite na rob, na trdo zemljo.
 
O moj Fabij, moj sin, prinašam ti dar, dar, kakor ga niti veliki Mogul imel med svojimi zakladi.«
To je gambusino sam videl. Zlato gru?o porine,
na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi sko?il na trdno. Ta hip pa zgrabi
Baraba no?.
 
Baraha svojega stališča niti za hip ni premenil. Gledal je vse početje Kanadčanovo. Vse kite in žile so mu bile napete. In ko je videl težko zlato kepo iz zemlje vzdignjeno, izsili se mu iz hropečih prsi
"Hodi dolu, ti lopov !"
nerazločen krik divjote.
 
Kaj mu je bilo storiti? Roka mu sega po puški; nastavi, pomeri, da bi ustrelil lovca, toda roka se mu trese divje razburjenosti in kri mu glasno tolče po žilah — zlata tako ali tako ne dobiš nazaj, in
S ?vrstim potegi jajem je prerezal oba lasova 7
s pokom se spraviš v novo nevarnost — po takem
toda malo prekasno. Oro?ej je bil videl njegov kretaj?
preudarku odloži orožje.
pa je v blaznovitem strahu segel po gru?i zlata.
Kepa te?ke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne stra?ni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko stra?nej?i od onih dveh
krikov zjutraj, ki ju je Ku?ilo izglasil. Gambusino?
izgine v temnem ponoru . A kepa je pala na mole?i
rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni sko?ila
v pene?o vodo, da je po?evno lete?a zagreznila v
mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo .
 
»Oprezoval bodem pa gledal, kaj bodo počeli, potem bom videl, kaj imam storiti.«
"Santa Madonna! Kaj sem pa u?inil ?" kli?e-
{{prelom strani}}
Ustane, vzevši seboj tudi Oročejevo puško. Pride v votlino, kjer je stal še Kučilov konj privezan. Gre na višavo, od koder je mogel pregledati ves prostor med piramido in zlatoviščem.
 
Tako je sedel dolgo dolgo, skrit za grmovjem, ter gledal dolu na kraj, kjer so se razvijale stvari, ki so zajemale vso njegovo paznost, in pri kterih so mu jeli naposled lasje sršeti.
Baraba. ? "Zlato je pro?, nepovratno ! 0 bedak !"
 
Popoldne prejde. Mrak se naredi. Ustane, globoko vzdihnivši.
Skloni se ?ez prepad, gleda s pomrklim o?eso m
 
»Zopet je skrito vse! Prenočevali bodo na piramidi. Kdor tem močem v roke pade, onemu ni rešitve. Kaj mi je delati? Noči se. Ali tukaj ostanem, pa jih speče napadem? Ne. Eden bo vedno bdel. Ne ostaja mi drugega, kakor v tabor jezditi, v temi zlatoiskalce pripeljati, da jim ubranimo, zjutraj bonanso izprazniti in s zakladi se oddaljiti.
v globo?ino. Ni mogel druga?i misliti, kakor da jes
 
Gre k votlini ter zajaha konja. Nemogoč memo piramide, mora jo obiti v velikem ovinku. Če jezdi po tej dolini, mogel bi priti, četudi v tmici, vun na
gru?a z Oro?ejem vred pala v vodeno globanjo.
plano.
 
Konj ni mogel spretno stopati zavoljo kamenja, pokrivajočega pot; šele, ko je imel višine za seboj,
"O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem
mogel ga je prisiliti na hitrejši korak.
 
V tem je pretekla dobra ura. Popolna temota je pokrivala kraj. Posamne zvezde so svetile na nebu. Zdajci se ustavi žival nehoté. Slišal je bil pokanje, prihajajoče od taborišča.
bil mogel ?akati, da bi bila kepa povse na trdnem,
in ?e le potem tega Oro?eja poslati v kopel ."
 
»Kaj je to? Je-li smo zopet napadeni od divjakov? zdaj, ko jim manjka zapovednika? Tedaj so beli izgubljeni!«
--ei> 28 -e>--
 
Skoro tresel se je strahu, vendar je konja ostrognil na hitrico. Ni mu bilo do tega, da bi se {{prelom strani}} udeleževal boja, ampak je delal po nekem trenotnem nagnotju, ktero si ni mogel pojasniti. — Tako je prekopital precej pota, kar se mu žival splaši ter v stran odskoči. Neka postava se je pred njim vzpokončila.
Zmeraj ?e je izbuljeval o?i tja v globino. N i
Inogel o?i obrniti od jame, v ktero se je prestrmil o
neizmerno bogastvo, bogastvo, zaradi kterega si je
vest obte?il z umorstvom .
 
»Kdo je tukaj?« glasi se mu nasproti.
V tem pride dolga postava izza vogla piramide .
Bil je Kanad?an. Pogledal je gori in vkljub da-
Ijavi je izpoznal Baraho .
 
Poznal je ta glas, kterega zvok mu dal pogumnosti.
"Hola hoj, sennor Baraha Kaj po?enjate ?e v
teh hribih? Delajte, da se nosite odtodi, ?e ne vam
pu?ko poka?em pot. "
 
»Jaz, sennor Diaz!«
Glava poklicanega se umakne, pa se v par
trenotkih zopet pomoli .
 
»A? Baraha? Kje je Oročej?«
?Hm, hm,? gondra Rdoles, "to je bil udarec ali
padec, ka-li,'kakor bi bila pe?ina v zemljo tresnila .
Moralo je kaj izredno te?kega od zgoraj dolu prileteti. Ah, kaj pa je to ?"
 
»Ne vem. Ločila sva se bila.«
Na polovici strmega skalovja so bile rege, v
kterih je priroda vzdr?avala snopi?e bilja in na
enem takem ?opu je visela polovica prerezanega
lasa s popre?nim sedalom od vej narejenim.
 
»Pa jaz vem, kje ga imate, in pozneje bomo besedo govorili o tem. Odkodi pa imate Kučilovega belca?«
?Dva lasova ? potem sta bila dva, drugi j e
drugega dolu spu??al. Ali sta prerezana ali pretrgana? Kar gotovo je prvo, ker dva larjata se ne
pretrgata pod nobeno te?o. Baraha je ?e zgoraj in
drugi ni mogel biti ko oni dolgolasni ?lovek, ki ga
nazivljejo Oro?ej, ki je smrtni krik iz du?e pognal.
 
»V votlini sem ga našel, kjer ga je bil skril.«
Kaj pa je imel opraviti na tej strmini ??
 
»To je ugodno naklučje! — Taborišče je napadeno: našim moramo hiteti na pomoč. Naprej, sennor Baraha!«
Stopi bli?ej, na kraj tonvi, v ktero je padal
slap. Pobere nekaj kremenja, ki ga je bil Oro?ej izlu??eval in ki je semkaj padalo.
 
Diaz skoči za Barahom na konja ter vzame morilcu vajeti iz rok. Ostroge pritisne v žival, da jo je primoral v najhitrejši tek. Ukljub dvojni človeški teži in temoti sta jahala v diru.
Ko to kremenino tako zbira in ogleduje, obrn e
oko tja gori, pa se mu poka?e izdolbina v steni.
 
»A? pa dva karabina imate?« vpraša Diaz v ježi. — »Eden je pač Oročejev, ki ste ga v globočino poslali, zavoljo kosa zlatu. — Sennor Baraha, zdaj sem jaz načelnik odpravi, in po boju se domenimo bolj natanko.«
-3. 29 L>
 
Morilec ni odgovoril ničesar. Strah mu je stiskal prsi, da se bo meril z Indijanci in pa od tako dolge
"Pa res, tam gori je luknja! Gambusino je
in naporne in mučne ježe, ktero je mogel izdržati le človek od Diazove ustrojenosti. Barako je pretiskala samo ena misel: kako bi se odtegnil boja ter ušel kazni.
tamkaj vrtal, nekaj izlomil, kar je bilo notri. Kaj
{{prelom strani}}
neki bi moglo biti? Gotovo kaj vrednega, sicer so
Streli so bili razločniši od minute do minute. Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem
 
noben ?lovek ne spu??a nad tako globo?ino, Morda
zlato ! "
 
Pri vodi preiskuje tla . Tu so tla kakor razgrabljena.
 
"Vse ka?e na luknjo. In res je prav globoka
nad ktero se je zemlja zaprla . ?lovek tega ni razpraskal, saj ni videti no?nega sledu."
 
Potegne no?, pa raz?iri udrtino .
 
" Zlato, samo ?isto suho zlato, kakor ga ?e ni
videlo ?love?ko oko, ta gru?a je ti?ala gori sredi
stene ; jasno mi je zdaj vse, in pa zakaj je bil krik,"
 
Odstranil je vso prst njegovim mo?em se gru?a,
ni ustavljala. Lehkotno jo dvigne, opere, zadene
na ramo .
 
0 moj Fabij, moj sin, prina?am ti dar, dar,
kakor ga niti veliki Mogul imel med svojimi
zakladi "
 
Baraka svojega stali??a niti za hip ni premenilw
Gledal je vse po?etje Kanad?anovo. Vse kite in ?ile
so mu bile napete. In ko je videl te?ko zlato kepo
iz zemlje vzdignjeno, izsili se mu iz hrope?ih prsi
nerazlo?en krik divjote,
 
Kaj mu je bilo storiti? Roka mu sega po pu?ki ;
nastavi, pomeri, da bi ustrelil lovca, toda roka se
mu trese divje razburjenosti in kri mu glasno tol?e
po ?ilah zlata tako ali tako ne dobi? nazaj, in
s pokom se spravi? v novo nevarnost ? po takem
preudarku odlo?i oro?je .
 
"Oprezoval bodem pa gledal, kaj bodo po?eli,
potem bom videl, kaj imam storiti ."
 
30 43>-
 
Ustane, vzev?i seboj tudi Oro?ejevo pu?ko.
Fride v votlino, kjer je stal ?e Ku?ilov konj privezan. Gre na vi?avo, od koder je mogel pregledat i
ves prostor med piramido in zlatovi??em.
 
Tako je sedel dolgo dolgo, skrit za grmovjem ,
ter gledal dolu na kraj, kjer so se razvijale stvari ,
ki so zajemale vso njegovo paznost, in pri kterih
so mu jeli naposled Iasje sr?eti.
 
Popoldne prejde . Mrak se naredi. Ustane, globoko vzdihniv?i.
 
"Zopet je skrito vse! Preno?evali bodo na
piramidi. Kdor tem mo?em v roke pade, onemu ni
re?itve. Kaj mi je delati? No?i se . Ali tukaj ostanem,
pa jih spe?e napadem? Ne. Eden bo vedno bdel.
Ne ostaja mi drugega, kakor v tabor jezditi, v temi
zlatoiskalce pripeljati, da jim ubranimo, zjutraj Innanso izprazniti in s zakladi se oddaljiti.
 
Gre k votlini ter zajaha konja. Nemogo? mem o
piramide, mora jo obiti v velikem ovinku. ?e jezdi
po tej dolini, mogel bi priti, ?etudi v tmici, vun na
piano.
 
Konj ni mogel spretno stopati zavoljo kamenja ,
 
pokrivajo?ega pot ?ele, ko je imel vi?ine za seboj ,
xnogel ga je prisiliti na hitrej?i korak.
 
V tem je pretekla dobra ura. Popolna temota
je pokrivala kraj . Posamne zvezde so svetile na
nebu. Zdajci se ustavi ?ival ?ehot? . Sli?al je bil
pokanje, prihajajo?e od tabori??a.
 
"Kaj je to? Je-li smo zopet napadeni od divjakov? zdaj, ko jim manjka zapovednika? Tedaj s o
beli izgubljeni! "
 
Skoro tresel se je strahu, vendar je konja
ostrognil na hitrico. Ni mu bilo do tega, da bi se
 
31
 
udeleieval boja, ampak je delal po nekem trenotnem
nagnotju, ktero si ni mogel pojasniti. ? Tako je
prekopital precej pota, kar se mu ?ival spla?i ter
v stran odsko?i. Neka postava se je pred njim
vzpokon?ila.
 
?Kdo je tukaj ?? glasi se mu nasproti.
 
Poznal je ta glas, kterega zvok mu dal
pogumnosti .
 
"Jaz, sennor Diaz ! "
 
"A? Baraha? Kje je Oro?ej ? "
 
?Ne vem . Lo?ila sva se bila. ?
 
"Pa jaz vem, kje ga imate, in pozneje bomo
besedo govorili o tem. Odkodi pa imate Ku?eilovega
 
belca?"
 
"V votlini sem ga na?el, kjer ga je bil skril. "
 
"To je ugodno naklu:?je! ? Tabori??e je napadeno : na?im moramo hiteti na pomo?. Naprej,
sennor Baraha! "
 
Diaz sko?i za Barahom na konja ter vzam e
morilcu vajeti iz rok. Ostroge pritisne v ?ival, da
jo je primoral v najhitrej?i tek. Ukljub dvojni ?love?ki te?i in temoti sta jahala v diru.
 
?A? pa dva karabina imate ?? vpra?a Diaz v
je?i. ? "Eden je pa? Oro?ejev, ki ste ga v globo?ino poslali, zavoljo kosa zlatu. ? Sennor Baraha,
zdaj sem jaz na?elnik odpravi, in po boju se domenimo bolj natanko. "
 
Morilec ni odgovoril ni?esar. Strah mu je stiskal
prsi, da se bo meril z Indijanci in pa od tako dolge
in naporne in mu?ne je?e, ktero je mogel izdr?ati
le ?lovek od Diazove ustrojenosti. Barako je pretiskala samo ena misel : kako bi se odtegnil boja
ter u?el kazni.
 
--<P, 32 .E>--
 
Streli so bili razlo?ni?i od minute do minute.
Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem
kakor bi se bili poraztresli po ravnici.
 
" »Tristo takih ! Rde?nikiRdečniki so zraogli zmogli; zdaj preganjajo begajo?ebegajoče bele. Naprej, hitro naprej ! "«
 
Konj je bil prisiljen napeti vse mo?i ; tabor j e
bil oddaljen le ?e deset minut. Sre?ujeta posamne
temne postave, bore?e se ?ete, levo in desno . Tu
pa tam se je razlegal smrtni krik zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdr?avali dale? glase?o se talitev, in tukaj, prav pred
njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi
Indijanci. Razbit je bil.
 
"Dolu s konja," kli?e Diaz .
 
Baraha zdr?i dolu, mene?, da bo takoj pobegnil,
ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil ?e prijet
od dveh rde?nikov, na tla vr?en, z Lasom povezan, ujet.
 
Diaz je bil osvoboden, kazen dajati temu
 
?love?etu.
 
Ko se je ?util Diaz samega na konju, zavihra
med rde?nike. Tega vstreli, onega pojezdi in s pu?kinim kopitom podira sovra?nike na levi in desni.
 
Divje tulenje se razlega okolu njega, privab
 
Konj je bil prisiljen napeti vse moči; tabor je bil oddaljen le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa tam se je razlegal smrtni krik zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je bil.
ljajo?e novih sovra?nikov . Videl se je obkoljenega .
Okolu in okolu je odmeval zmagoznani krik rde?oko?nikov in tabor je le?al v ? grozni tetini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le ?e beg.
Pritisne pu?ko, dvigne konja, ostrogne, da zarezgeta
ter sko?i ?ez oblegalce. Divje kri?anje se vzdigne
za njim. ravnini, v temi je bil varen.
 
»Dolu s konja,« kliče Diaz.
Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri
nekih hrastih se ustavi, prive?e konja, le?e na zemljo,
 
Baraha zdrči dolu, meneč, da bo takoj pobegnil, ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil že prijet od dveh rdečnikov, na tla vržen, z lasom povezan, ujet.
odpo?it si od do?ivljajev dana?njega (In?.
 
Diaz je bil osvoboden, kazen dajati temu človečetu.
33 -c,--
 
Ko se je čutil Diaz samega na konju, zavihra med rdečnike. Tega vstreli, onega pojezdi in s puškinim kopitom podira sovražnike na levi in desni.
Za njim proti tabori??u, rde?ilo se je nebo .
Velik svetal plamen se je vzdigal kakor na zemljo
privezani meteor. Njegova svetloba se je ?irila po
stepi, plapolaje, a Diaza ni obsvetila, on je bil ves
v temoti .
 
Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je obkoljenega. Okolu in okolu je odmeval zmagoznani krik rdečokožnikov in tabor je ležal v — grozni tmini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le še beg. Pritisne puško, dvigne konja, ostrogne, da zarezgeta ter skoči čez oblegalce. Divje kričanje se vzdigne za njim. V ravnini, v temi je bil varen.
.
 
Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, priveže konja, leže na zemljo, odpočit si od doživljajev današnjega dné.
Dana?nji dan je bil prinesel toliko izrednega,
{{prelom strani}}
da je cel? mg kakor Diaz, precej potreboval, notranje se umiriti in mirno presojevati. ? Tu se je
Za njim proti taborišču, rdečilo se je nebo. Velik svetal plamen se je vzdigal kakor na zemljo privezani meteor. Njegova svetloba se je širila po stepi, plapolaje, a Diaza ni obsvetila, on je bil ves v temoti.
Diazu zazdelo, da sli?i ?um prihajajo?ih stopajev.
Ne dale? od njega se ustavijo koraki ter ?uje gibanja kakor od ?loveka, sedajo?ega na zemljo. Vedeti je moral, kdo da je. Vsekako beli, ker edini
Indijanec bi se gotovo ne bil odlo?il od svojih zmagovitih rojakov, pa ?el po?ivat v samotno pu??avo.
 
Današnji dan je bil prinesel toliko izrednega, da je celó mož kakor Diaz, precej potreboval, notranje se umiriti in mirno presojevati. — Tu se je Diazu zazdelo, da sliši šum prihajajočih stopajev. Ne daleč od njega se ustavijo koraki ter čuje gibanja kakor od človeka, sedajočega na zemljo. Vedeti je moral, kdo da je. Vsekako beli, ker edini Indijanec bi se gotovo ne bil odločil od svojih zmagovitih rojakov, pa šel počivat v samotno puščavo.
Previdno legne Diaz na tla, leze previdno proti
kraju, kjer je tujec sedel. Priplaziv?i se do temne
postave, ni vedel, koga ima pred seboj. Tujec je
nosil odejo okolu ?ivota ovito, imel lase povite v
?injon in po?ez peresni ?op, kakor ga imajo papagovski Indijanci .
 
Previdno legne Diaz na tla, leze previdno proti kraju, kjer je tujec sedel. Priplazivši se do temne
?Pa dolgo traja,? izpregovori tujec . "Moral
postave, ni vedel, koga ima pred seboj. Tujec je nosil odejo okolu života ovito, imel lase povite v
bodem ?akati."
šinjon in počez peresni čop, kakor ga imajo papagovski Indijanci.
 
»Pa dolgo traja,« izpregovori tujec. »Moral bodem čakati.«
?Beli je in pa dr?avljanec,? odgovarja si Diaz,
ki je po jeziku takoj poznal, koga ima pred seboj .
" Nosi ?vrsti no? in pa pu?ko, za ktero bi stavil,
da ni slab strelec. ?emu pa se preobla?i kot
rde?oko?nik? "
 
»Beli je in pa državljanec,« odgovarja si Diaz, ki je po jeziku takoj poznal, koga ima pred seboj. »Nosi čvrsti nož in pa puško, za ktero bi stavil, da ni slab strelec. Čemu pa se preoblači kot rdečokožnik?«
Indijanomorec je le?al tako blizu tujca, da bi
ga bil lahko z roko dosegel. Ko bi bil Diaz vedel,
da je Rde?oro?nik, zloglasni ropar travanski, gotovo bi ne bil zdaj nekaj korakov mol?e in tiho
nazaj lezel . Pa ga ni poznal, in zatoraj je sklenil,
da bo natihoma po?akal daljnega razvoja .
 
Indijanomorec je ležal tako blizu tujca, da bi ga bil lahko z roko dosegel. Ko bi bil Diaz vedel, da je Rdečoročnik, zloglasni ropar travanski, gotovo bi ne bil zdaj nekaj korakov molče in tiho nazaj lezel. Pa ga ni poznal, in zatoraj je sklenil, da bo natihoma počakal daljnega razvoja.
II. del .
{{prelom strani}}
-4). 84 ?>-
4.933

urejanj