Gozdovnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4.675:
===Soditev v travani.===
Baraha in
{{prelom strani}}
Oročej vrže zamotane kodre nazaj ter popravlja svoj plašč v slikovite gube.
»Menim, da bi bilo najbolje, ko bi kar hitro odšla. Tem tigromorcem bi utegnilo priti na misel, da nisva potrebna na zemlji in potem bi ne bilo tako lahko malo pobrigati se za bonanso.«
»Tu govorite pač pravo. Potem kaže najboljše, da je ne udariva naravnost na taborišče. Mogli bi se res domisliti, naju še kaj vprašati.«
»Kaj mislite storiti, don Baraha?«
»Obrniva se v gore, pa tam čakajva, da pete odnesó ti grozotni lovci.«
»Ta misel je povse pametna. Meni se dozdeva, da bonanse ne bodo mogli do čista izprazniti in če
primerne priložnosti počakava, moreva dobiti vendar
še toliko zlata, da bodeva mogla odpravi hrbet obrniti.«
»Pojdite, sennor Oročej. Vi ste razumen gambusino (zlatoiskalec) in prav lahko je domnevati, da utegneva najti v tem kraju še drugo bonanso. Mislite na razpoko v skali, v kteri ste videli petnajst odstotkov zlata.«
»Za to razpoko ne ve nihče razun naju dveh. Ko bi res bonanso do tal izpraznili, ostane nama ta razpoka, v kteri moreva dobiti ogromnega bogastva, če je tako globoka, kakor sodim.«
Stopata med piramido in med visočino, s ktere so trije lovci opazovali grobovje, tja proti gorami.
Jarek ni bil tako strman, kakor se je od daleč videlo in ko prideta na vrh, opazita, da vodi izhojena pot gori po skali, in na drugem kraju zopet dolu.
{{prelom strani}}
Korakata naprej, pa vidita, da je s tega mesta pregledati moči vso piramido, in razun južne strani,
ves njen okoliš.
Zdaj poči strel — na to drugi.
Baraha in Oročej se skrijeta za grmovje, pa gledata proti piramidi. Opuščena je bila od treh lovcev, a daleč za njo sta videla Pepota nad don Estevanom na tleh ležati, in Fabija boriti se z Diazem.
»Vidite, sennor Baraha? In vi ste hoteli bežati! Tam teče že tudi velikan, kakor bi bil Golijat.«
»Sreča, da sva jim ušla. A čujte! Kaj ni slišati, kakor bi nekdo prihajal od druge strani?«
Res so se bližali stopaji, tako glasni, da jih niti slap ni prešumeval.
Plahosrčna možaka zaskrbljeno pogledujeta, kje bi dobila zavetja. Malo nazaj sta bili skali, druga na drugo nagnjeni. To je bilo edino skrivališče tukaj.
Možakarja se hitro umakneta vanj.
Ko sta bila v nevidnosti, pride oni, ki je prouzročal šum; pokazavši se izza ovinka, stoji — Kučilo.
Zdaj gleda tja dolu, v zlatovišče. Vidi, kako se trije lovci z Estevanom in Diazorn vračajo k bonansi ter izusti krik prestrašenja. Najprvo se je vprašal, kaj je to trojico semkaj privelo. Kaj je bil Tiburcio res sovedec bonanse? in šel za odpravo, da jim jo preotme? Ali se morda zadržuje tu, da bi se maščeval nad don Estevanom? Moral je vedeti, pri čem je; zato sklene, dolu se spustiti, pa razgovor petorice poslušati, peterih mož, na kterih je izpoznal, da se pripravljajo na daljše razpravljanje.
{{prelom strani}}
Poprej je moral pa še nekaj storiti.
Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu.
Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži? In pa — ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo?
Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom.
Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani.
»Je-li ste videli, sennor Baraha?« praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil.
»S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati.«
»Morava tja, da vidiva.«
Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.
Dolgo je trpelo, preden se kteri zgane. Oba sta uzrla zlato gručo, obema je tiščala kri v glavo, oba sta čutila napete žile, nobeden ni gruče drugemu privoščil, vsaki jo je hotel sam imeti, vso, obadva {{prelom strani}} sta natihoma naklepala, kako bi se iznebila — druga.
»Sennor Baraha,« povzame Oročej, »jaz imam dobro misel. Jaz sem uverjen, da lovci vedó za bonanso.«
»Kako pridete do take misli, ki je težko dokazati?«
»Odeje s zlatom obšite ležé še pri konjih. To bodo opazili, pa bodo prašali po nahajališču rude.«
»S tem pa še ni rečeno, da bonanso res že poznajo.«
»Saj so poslušali, ko smo zlato gori nosili.«
»Res je! Ni dvojiti, da poznajo bonanso. A vaša dobra misel, pa to, kako se to ujema?«
»Prav dobro! Don Estevana bodo izpihali, zlato uzeli, nama pa ne bodo niti zrna pustili.«
»Morda je najbolje, da počakava, kaj bo.«
»Tudi jaz sem izprva tako mislil; ali zdaj uvidevam, da je bolje, če jim braniva rogoviliti po zlatovišču.«
»Kaj bi bilo počenjati?«
»Gručo bova takoj vzdignila, skupaj, obadva.«
»To bi bilo res najbolje, kar moreva storiti. Človek ne more predvideti, kaj prinese bodoča ura, in zato najlepše kaže, da jo imava zagotovljeno, to kepo.«
»Eden izmed naju mora dolu.«
»Eden! Pa kteri?«
»Jaz, kaj pa!«
»Ne, jaz pojdem.«
V svoji blaznosti nobeden ni mislil na pogibel; zavérovan je bil vsaki le v to, kako bi zlato gručo dobil v svoje pesti.
{{prelom strani}}
»Zakaj pa vi?«
»Ali pa vi, zakaj?«
»Ker sem laglji od vas, pa bi me tudi laglje držali.«
»Prav narobe! Poglejte, da sem suh kakor izpovedni listek.«
Baraha jame strmeti predse. Obličje se mu preobračuje, česar Oročej ni opazil.
»E, pa dobro, sennor Oročej. In da vidite, kako nesebično vam prepuščam pravico, hočem popustiti. Dajte sem vaš laso! Zvezala ga bova z mojim, da bo trdnejše držalo, to vezilo.«
Lasova se zvežeta. Prvi konec se pritrdi za hrast, drugi z vejevjem previdi. Taki sedež zavzame Oročej, ki se spušča dolu, z nožem med zobmi.
»Dosti!« zavpije zdolaj dolgi mandolinar Oročej, prispevši do zlate kepe. Baraha pritrdi lasove za hrast, pa strmi v prepad, kjer se Oročej napenja, da bi zlato gručo izločil iz kamenja.
»Kaj pojde?«
»Pojde, a počasu.«
Preteklo je četert ure. Kos za kosom je padal od skale. Oročej je deloval s tako željovitostjo in
napornostjo, da so mu curele debele srage potu po čelu in po licih. Naposled glasno krikne veselja.
»Je gotovo?« praša Baraba, topeč se nestrpljivosti.
»Je, hvala moji pameti.«
»Ali jo morete držati?«
»Neznansko je težka.«
»Za božjo voljo in vseh svetnikov, ne dajte, da vam izmakne.«
»Ne bo. Ali — vlecite, hitro, vlecite! dolgo je držati ne morem.«
{{prelom strani}}
Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati.
Pokaže se glava Oročejeva.
»Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite!«
Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo.
To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož.
»Hodi dolu, ti lopov!«
S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova, toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo.
»Santa Madonna! Kaj sem pa učinil?« kliče Baraha. — »Zlato je proč, nepovratno! O bedak!«
Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo.
»O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel.«
{{prelom strani}}
Zmeraj še je izbuljeval oči tja v globino. Ni mogel oči obrniti od jame, v ktero se je prestrmilo neizmerno bogastvo, bogastvo, zaradi kterega si je vest obtežil z umorstvom.
V tem pride dolga postava izza vogla piramide. Bil je Kanadčan. Pogledal je gori in vkljub daljavi je izpoznal Baraho.
»Hola hoj, sennor Baraha! Kaj počenjate še v teh hribih? Delajte, da se nosite odtodi, če ne vam s puško pokažem pot.«
Glava poklicanega se umakne, pa se v par trenotkih zopet pomoli.
»Hm, hm,« gondra Rdoles, »to je bil udarec ali padec, ka-li, kakor bi bila pečina v zemljo tresnila. Moralo je kaj izredno težkega od zgoraj dolu prileteti. Ah, kaj pa je to?«
Na polovici strmega skalovja so bile rege, v kterih je priroda vzdržavala snopiče bilja in na enem takem šopu je visela polovica prerezanega lasa s poprešnim sedalom od vej narejenim.
»Dva lasova — potem sta bila dva, drugi je drugega dolu spuščal. Ali sta prerezana ali pretrgana? Kar gotovo je prvo, ker dva larjata se ne pretrgata pod nobeno težo. Baraha je še zgoraj in drugi ni mogel biti ko oni dolgolasni človek, ki ga nazivljejo Oročej, ki je smrtni krik iz duše pognal. Kaj pa je imel opraviti na tej strmini?«
Stopi bližej, na kraj tonvi, v ktero je padal slap. Pobere nekaj kremenja, ki ga je bil Oročej izluščeval in ki je semkaj padalo.
Ko to kremenino tako zbira in ogleduje, obrne oko tja gori, pa se mu pokaže izdolbina v steni.
{{prelom strani}}
»Pa res, tam gori je luknja! Gambusino je tamkaj vrtal, nekaj izlomil, kar je bilo notri. Kaj neki bi moglo biti? Gotovo kaj vrednega, sicer se noben človek ne spušča nad tako globočino. Morda zlato!«
Pri vodi preiskuje tla. Tu so tla kakor razgrabljena.
»Vse kaže na luknjo. In res je prav globoka nad ktero se je zemlja zaprla. Človek tega ni razpraskal, saj ni videti nožnega sledu.«
Potegne nož, pa razširi udrtino.
»Zlato, samo čisto suho zlato, kakor ga še ni videlo človeško oko, ta gruča je tičala gori sredi stene; jasno mi je zdaj vse, in pa zakaj je bil krik.«
Odstranil je vso prst; njegovim močem se gruča ni ustavljala. Lehkotno jo dvigne, opere, zadene na ramo.
O moj Fabij, moj sin, prinašam ti dar, dar, kakor ga niti veliki Mogul imel med svojimi zakladi.«
Baraha svojega stališča niti za hip ni premenil. Gledal je vse početje Kanadčanovo. Vse kite in žile so mu bile napete. In ko je videl težko zlato kepo iz zemlje vzdignjeno, izsili se mu iz hropečih prsi
nerazločen krik divjote.
Kaj mu je bilo storiti? Roka mu sega po puški; nastavi, pomeri, da bi ustrelil lovca, toda roka se mu trese divje razburjenosti in kri mu glasno tolče po žilah — zlata tako ali tako ne dobiš nazaj, in
s pokom se spraviš v novo nevarnost — po takem
preudarku odloži orožje.
»Oprezoval bodem pa gledal, kaj bodo počeli, potem bom videl, kaj imam storiti.«
{{prelom strani}}
Ustane, vzevši seboj tudi Oročejevo puško. Pride v votlino, kjer je stal še Kučilov konj privezan. Gre na višavo, od koder je mogel pregledati ves prostor med piramido in zlatoviščem.
Tako je sedel dolgo dolgo, skrit za grmovjem, ter gledal dolu na kraj, kjer so se razvijale stvari, ki so zajemale vso njegovo paznost, in pri kterih so mu jeli naposled lasje sršeti.
Popoldne prejde. Mrak se naredi. Ustane, globoko vzdihnivši.
»Zopet je skrito vse! Prenočevali bodo na piramidi. Kdor tem močem v roke pade, onemu ni rešitve. Kaj mi je delati? Noči se. Ali tukaj ostanem, pa jih speče napadem? Ne. Eden bo vedno bdel. Ne ostaja mi drugega, kakor v tabor jezditi, v temi zlatoiskalce pripeljati, da jim ubranimo, zjutraj bonanso izprazniti in s zakladi se oddaljiti.
Gre k votlini ter zajaha konja. Nemogoč memo piramide, mora jo obiti v velikem ovinku. Če jezdi po tej dolini, mogel bi priti, četudi v tmici, vun na
plano.
Konj ni mogel spretno stopati zavoljo kamenja, pokrivajočega pot; šele, ko je imel višine za seboj,
mogel ga je prisiliti na hitrejši korak.
V tem je pretekla dobra ura. Popolna temota je pokrivala kraj. Posamne zvezde so svetile na nebu. Zdajci se ustavi žival nehoté. Slišal je bil pokanje, prihajajoče od taborišča.
»Kaj je to? Je-li smo zopet napadeni od divjakov? zdaj, ko jim manjka zapovednika? Tedaj so beli izgubljeni!«
Skoro tresel se je strahu, vendar je konja ostrognil na hitrico. Ni mu bilo do tega, da bi se {{prelom strani}} udeleževal boja, ampak je delal po nekem trenotnem nagnotju, ktero si ni mogel pojasniti. — Tako je prekopital precej pota, kar se mu žival splaši ter v stran odskoči. Neka postava se je pred njim vzpokončila.
»Kdo je tukaj?« glasi se mu nasproti.
Poznal je ta glas, kterega zvok mu dal pogumnosti.
»Jaz, sennor Diaz!«
»A? Baraha? Kje je Oročej?«
»Ne vem. Ločila sva se bila.«
»Pa jaz vem, kje ga imate, in pozneje bomo besedo govorili o tem. Odkodi pa imate Kučilovega belca?«
»V votlini sem ga našel, kjer ga je bil skril.«
»To je ugodno naklučje! — Taborišče je napadeno: našim moramo hiteti na pomoč. Naprej, sennor Baraha!«
Diaz skoči za Barahom na konja ter vzame morilcu vajeti iz rok. Ostroge pritisne v žival, da jo je primoral v najhitrejši tek. Ukljub dvojni človeški teži in temoti sta jahala v diru.
»A? pa dva karabina imate?« vpraša Diaz v ježi. — »Eden je pač Oročejev, ki ste ga v globočino poslali, zavoljo kosa zlatu. — Sennor Baraha, zdaj sem jaz načelnik odpravi, in po boju se domenimo bolj natanko.«
Morilec ni odgovoril ničesar. Strah mu je stiskal prsi, da se bo meril z Indijanci in pa od tako dolge
in naporne in mučne ježe, ktero je mogel izdržati le človek od Diazove ustrojenosti. Barako je pretiskala samo ena misel: kako bi se odtegnil boja ter ušel kazni.
{{prelom strani}}
Streli so bili razločniši od minute do minute. Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem
kakor bi se bili poraztresli po ravnici.
Konj je bil prisiljen napeti vse moči; tabor je bil oddaljen le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa tam se je razlegal smrtni krik zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je bil.
»Dolu s konja,« kliče Diaz.
Baraha zdrči dolu, meneč, da bo takoj pobegnil, ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil že prijet od dveh rdečnikov, na tla vržen, z lasom povezan, ujet.
Diaz je bil osvoboden, kazen dajati temu človečetu.
Ko se je čutil Diaz samega na konju, zavihra med rdečnike. Tega vstreli, onega pojezdi in s puškinim kopitom podira sovražnike na levi in desni.
Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je obkoljenega. Okolu in okolu je odmeval zmagoznani krik rdečokožnikov in tabor je ležal v — grozni tmini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le še beg. Pritisne puško, dvigne konja, ostrogne, da zarezgeta ter skoči čez oblegalce. Divje kričanje se vzdigne za njim. V ravnini, v temi je bil varen.
Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, priveže konja, leže na zemljo, odpočit si od doživljajev današnjega dné.
{{prelom strani}}
Za njim proti taborišču, rdečilo se je nebo. Velik svetal plamen se je vzdigal kakor na zemljo privezani meteor. Njegova svetloba se je širila po stepi, plapolaje, a Diaza ni obsvetila, on je bil ves v temoti.
Današnji dan je bil prinesel toliko izrednega, da je celó mož kakor Diaz, precej potreboval, notranje se umiriti in mirno presojevati. — Tu se je Diazu zazdelo, da sliši šum prihajajočih stopajev. Ne daleč od njega se ustavijo koraki ter čuje gibanja kakor od človeka, sedajočega na zemljo. Vedeti je moral, kdo da je. Vsekako beli, ker edini Indijanec bi se gotovo ne bil odločil od svojih zmagovitih rojakov, pa šel počivat v samotno puščavo.
Previdno legne Diaz na tla, leze previdno proti kraju, kjer je tujec sedel. Priplazivši se do temne
postave, ni vedel, koga ima pred seboj. Tujec je nosil odejo okolu života ovito, imel lase povite v
šinjon in počez peresni čop, kakor ga imajo papagovski Indijanci.
»Pa dolgo traja,« izpregovori tujec. »Moral bodem čakati.«
»Beli je in pa državljanec,« odgovarja si Diaz, ki je po jeziku takoj poznal, koga ima pred seboj. »Nosi čvrsti nož in pa puško, za ktero bi stavil, da ni slab strelec. Čemu pa se preoblači kot rdečokožnik?«
Indijanomorec je ležal tako blizu tujca, da bi ga bil lahko z roko dosegel. Ko bi bil Diaz vedel, da je Rdečoročnik, zloglasni ropar travanski, gotovo bi ne bil zdaj nekaj korakov molče in tiho nazaj lezel. Pa ga ni poznal, in zatoraj je sklenil, da bo natihoma počakal daljnega razvoja.
{{prelom strani}}
�
-4). 84 ?>-
|