Gozdovnik: Razlika med redakcijama

dodanih 179 zlogov ,  pred 3 leti
===Oblegovanje.===
 
Indijanci so bili Baraho dobili v svoje pesti. Ujeti je slonel na hrastovem deblu, za kteri so ga bili privezali rdečokožci. Videl je smrt pred seboj v
najgrozovitejši podobi. Oddelek divjakov je rajal
Ujeti je slonel na hrastovem deblu, za kteri so ga
okolu njega v smrtnem plesu. Drugi, pričakujoči, da jim bo Črnotič dal znamenje mučenju, so trgali železne okove od voz ter jih razbelili v ognju, da jih rabijo kot žgoča mučila. Še drugi, ki si niso mogli prisvojiti takega orodja, so ostrili kolce, brusili nože, rezali kline, da je bodo ujetniku zabijali v meso.
bili privezali rde?okoici. Videl je smrt pred seboj v
najgrozovitej?i podobi. Oddelek divjakov je rajal
okolu njega v smrtnem plesu. Drugi, pri?akujo?i, da
jim bo ?rnoti? dal znamenje mu?enju, so trgali ?elezne okove od voz ter jih razbelili v ognju, da jih
rabijo kot ?go?a mu?ila. Se drugi, ki si niso mogli
prisvojiti takega orodja, so ostrili kolce, brusili no?e,
rezali kline, da je bodo ujetniku zabijali v meso.
 
Mnogoglasno rjutje se razlega okolu. Bil jje eznak nestrpljenja. Divjaki so zahtevali, da se jim izročijo žrtve. Zdaj se vzdigne Črnotič, da bi dal
znamenje mučenju.
znak nestrpljenja. Divjaki so zahtevali, da se jim
 
Pa še ni imela priti smrtna ura Barahi. Iz nočne teme pristopi tuja postava k ognju, pri kterem je sedel glavar. Oblečena je bila v opravo papagovskih Indijancev.
izro?ijo ?rtv?i Zdaj se vzdigne ?rnoti?, da bi dal
znamenje mu?enju.
 
»El-Mestizo!« meni Antilopa, ki se je bil porazmestil poleg Črnotiča.
Pa ?e ni imela priti smrtna ura Barahi. Iz no?n e
teme pristopi tuja postava k ognju, pri kterem j e
sedel glavar. Oble?ena je bila v opravo papagovski h
Indijancev.
 
»Da, el-Mestizo je,« doni oholi odgovor travanskega razbojnika. »Prihaja, da pozdravi svoje rdeče brate.«
"EI-Mestizo!" meni Antilopa, ki se je bil po
 
»Ktera steza je videla noge mojega brata?« vpraša glavar.
razmestil poleg ?rnoti?a.
{{prelom strani}}
»Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili.«
 
Črnotič napenja ušesa.
"Da, el-Mestizo je," doni oholi odgovor travanskega razbojnika. ?Prihaja, da pozdravi svoje rde?e
brate. ?
 
»Moj brat, je-li videl otroke Apačev?«
?Ktera steza je videla noge moj ega brata? ?
vpra?a glavar.
 
»Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih.«
-1> 54 L>-
 
Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila.
?Njegova steza je ?la v de?elo bledoli?nikov,
 
Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev.«
kjer so sinovi Apa?ev konje lovili.`
 
Mešanik pogleda k ujetniku.
?rnoti? napenja u?esa .
 
»Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom?«
"Moj brat, je-li videl otroke Apa?ev? "
 
»Moj brat naj stori, kar hoče.«
"Videl jih je in z njimi se bojeval . Mo?nibrast
 
Puščavski ropar stopi k Barahi.
je padel in ? njim veliko rde?oli?nikov pod rokami
belih. "
 
»Kakošno je vaše ime?«
Bilo je hudo poro?ilo, ktero je prinesel Me?anik ,
toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjeve m
se ni spremenila.
 
»Baraha.«
Odi?li so v ve?na lovi??a, k Manitu. ?rnoti?
pa pojde k bledoli?nikom in za vsakega svojih sinov
bo vzel dvaj set oglavkov. Moj brat poglej okolu
sebe. Zemlja je pila ?e danes kri belih, in samo
 
»Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata?«
eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem po
 
Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve.
veli?eval zmago Apa?ev . "
 
»Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo.«
Me?anik pogleda k ujetniku.
"Ali mi dovoli moj rde?i brat, da zinem
z
 
»Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani.«
{{prelom strani}}
»Nikakor mi ne pada v glavo. Videl sem zlata, kose, debele, kakor moja pest, za polni voz. Kepa je zraven, dvakrat tolika od moje glave. Hočete jo imeti? Osvobodite me! Za svoje življenje vam izdam
bonanso.«
 
Mestizo mu s pogledom predira oči, kakor mu hotel brati na dnu duše.
bledoli?nikom? "
"Moj brat naj stori, kar ho?e. "
Pu??avski ropar stopi k Barabi.
 
»Kdo še ve o bonansi?«
?Kako?no je vase ime??
?Baraha . ?
"Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don
 
»Trije beli, ki so zdaj tam.«
 
»Trije? Njih trenotki so sešteti. No, povejte, je-li ste slišali kdaj o nekem Mešaniku?«
Are?iza ; je-li ste na?li zlata ? "
 
»O el-Mestizu in Mani-sangriente, da, to sem.«
Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku raz
svetle. Iz pogovora Me?anikovega je prepoznal, da
ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil ?rtei
re?itve.
 
»Jaz sem Mestizo. Zdaj pa veste, da vas pri meni še kaj veliko hujšega čaka, nego pri Apačih, ako bote poskušali, da me prevarite.«
"Toliko, da bi mogli ? njim kupiti vesoljno
Sonoro de?elo."
?Karamba, vi se ?alite, na smrtnomu?ni hlod
privezani.?
 
»Ne lažem,« odgovori Baraha, s preplašenim pogledom groznega človeka motreč.
--<e 55
 
»No, dobro; to bom poskušal, da vas svobodnega dobim.«
"Nikakor mi ne pada v glavo, Videl sem zlata,
kose, debele, kakor moja pest, za polni voz . Kepa
je zraven, dvakrat tolika od moje glave . Ho?ete jo
imeti? Osvobodite me ! Za svoje ?ivljenje vam izdam
bonanso. "
 
Mešanik vrne se k Črnotiču.
Mestizo mu s pogledom predira o?i, kakor
mu hotel brati na dnu du?e.
 
»Črnotič ne bo mučil, ker Mestizo tako govori. Moj rdeči brat bode izpustil bledoličnika.«
"Kdo ?e ve o bonansi? "
 
Črnotič vzdigne prašaje svoje temno oko. Mešanik je bil mož, kterega prijateljstvu je mogel tudi Apač kaj žrtvovati, ali tolikega zahteva vendar še ni postavil.
? Trije beli, ki so zdaj tam. "
 
»Izdihnil bo cvileč.«
"Trije? Njih trenotki so se?teti . No, povejte,
 
»Beli mož je moj brat.«
e-ste sli?ali kdaj o nekem Me?aniku ? "
 
»In vendar bo umrl.«
el-Mestizu in Mani-sangriente, da, to sem."
 
»Bode, a zdaj ne še. Svojemu rdečemu bratu plačam odkupnino, in sicer z veliko sto konji bledoličnikov s pastirji vred, kakor tudi z oglavkom največega {{prelom strani}} Komanča, ki ga travana nosi, Sokoljeoko imenovanega.
"Jaz sem Mestizo. Zdaj pa veste, da vas pri
meni ?e kaj veliko huj?ega ?aka, nego pri Apa?ih,
ako bote posku?ali, da me prevarite. "
 
Glavarjevo oko se razjarjeno posveti, in tudi Antilopa ni mogel zatreti svojega čudenja.
?Ne la?em,? odgovori Baraha, s prepla?enim po
 
»Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da grem po oglavek Komančev ter odidi s svojimi bojevniki takoj na Bivoljezero, kjer skupaj zadeneva. Tamkaj so bledoličniki s svojimi čedami.«
gledom groznega ?loveka motre? .
 
»Kdaj bodi tamkaje?«
" No, dobro ; to bom posku?al, da vas svobod
 
»Po štirih solncih.«
nega dobim. "
 
»Moj brat dobodi ujetnika, uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih bo Črnotič s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči.«
Me?anik vrne se k ?rnoti?u.
 
Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi:
" ?rnoti? ne bo mu?il, ker Mestizo tako govori .
Moj rde?i brat bode izpustil bledoli?nika. "
?rnoti? vzdigne -pra?aje svoje temno oko. Me?anik je bil mo?, kterega prijateljstvu je mogel tudi
Apa? kaj ?rtvovati, ali tolikega zahteva vendar ?e
ni postavil.
?lzdillnil bo cvile?. ?
 
»Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru.«
"Beli ma? je moj brat. "
 
»Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev?«
"In vendar bo umrl . "
 
»Močni in razumni so ,gospodje gozdov'. Šli bodo ob vodi navzdol ter bodo po Apačih doideni. Antilopa, moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič.«
"Bode, a zdaj ne ?e. Svojemu rde?emu bratu
pla?am odkupnino, in sicer z veliko sto konji bledoli?nikov s pastirji vred, kakor tudi z oglavkom naj
 
Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta način razkladal, prerezaval je Mešanik z nožem Barahinu vezila.
-.CIF 56 ?>
 
»Zdaj ste svoboden, ali za zdaj tudi moj spremljevalec. Najmanjši poskus pobegniti plačate z
ve?ega Koman?a, k' ga travana nosi, Sokoljeoko
življenjem.«
imenovanega.
 
Divjaki so hoteli pokazati svojo nezadovoljnost nad osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, čuvši, koliko odkupilo je zanj obljubljeno.
Glavarjevo oko se razjarjeno posveti, in tudi
{{prelom strani}}
Antilopa ni mogel zatreti svojega ?udenja.
El-Mestico si izbere dvanajst krepkih bojevnikov
 
apaških, pa odrine z njimi. Pri ugasujočih ognjih pa
"Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da
je Črnotič skupljeval ostale ter jo mahnil z njimi
grem po oglavek Koman?ev ter odidi s svojimi bojevniki takoj na Bivoljezero, kjer skupaj zadeneva.
Tamkaj so bledoli?niki s svojimi ?edami."
 
?Kdaj bodi tamkaje??
 
"Po ?tirih solncih . 0
 
?Moj brat dobodi ujetnika , uzemi dvanajst voj
 
nikov izmed Apa?ev ter odhajaj ; in po ?tirih solncih
bo ?rnoti? s celim svojim plemenom na Bivoljezeru,
da z njim skupaj tr?i .?
 
Ko se Me?anik oddalji, re?e Antilopi :
??rnoti? je ranjen ; ne more jahati. Peljal pa
bode svoje vojnike na bojnih ?olnih proti Bivoljezeru .?
 
"Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev?"
 
?Mo?ni in razumni so ,gospodje gozdov'. Sli
bodo ob vodi navzdol ter bodo po Apa?ih doideni.
Antilopa, moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter
naj tla?i s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru
ga bo ?akal ?rnoti?. ?
 
Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta na?in
razkladal, prerezaval je Me?anik z no?em Barahinu
vezila.
 
?Zdaj ste svoboden, ali za zdaj tudi moj spremljevalec. Najmanj?i poskus pobegniti pla?ate z
Zivljenjem.?
 
Divjaki so hoteli pokazati svojo nezadovoljnos t
nad osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, ?uv?i,
koliko odkupilo je zanj obljubljeno.
 
--<9- 57
 
EI-Mestico si izbere dvanajst krepkih bojevniko v
apa?kih, pa odrine z njimi. Pri ugasujo?ih ognjih pa
je Crnoti? skupljeval ostale ter jo mahnil z njimi
proti reki.
 
V neki daljavi od tabora naleti Mešanik na svojega očeta, ki je nanj čakal. Razgovor med obema je Diaz na uho vlekel in ta jo ubriše proti Zlati dolini. Toda noč je bila goste teme in šepajoči konj Kučilov tako utrujen, da se ježa ni odsedala s povoljno hitrostjo. Vrhu tega je parkrat zablodil od smeri in tako je dospel do piramide le nekaj minut pred Indijanci.
V neki daljavi od tabora naleti Me?anik na
 
Med tem so trije lovci izmenoma noč prespali in prestrašili. Prav zdaj je Rdoles vzbujal Pepota, da bi mu stražo predal, kar čuje topot, prihajajoč od
svojega o?eta, ki je nanj ?akal. Razgovor med
udarcev bližajočih se konjskih kopit.
obema je Diaz na uho vlekel in ta jo utiri ?e proti
Zlati dolini. Toda no? je bila goste teme in ?e
 
»Jezdec, Pepo! Kdo bi to bil?«
pajo?i konj Ku?ilov tako utrujen, da se je?a ni od
sedala s povoljno hitrostjo . Vrhu tega je parkrat
zablodil od smeri in tako je dospel do piramide le
nekaj minut pred Indijanci.
 
»Kakošen begun, iz tabora. Slišali smo streljati. Morda so rdeči zmagalci, zlatoiski pa begajo zdaj na vse strani po planoti.«
Med tem so trije lovci izmenoma no? prespal i
in prestra?ifi. Prav zdaj je Rdoles vzbujal Pepota,
da bi mu stra?o predal, kar ?'uje topot, prihajajo? od
udarcev bli?ajo?ih se konjskih kopit .
 
»Prav k nam jo meri.«
"Jezdec, Pepo ! Kdo bi to bil?"
?Kako?en begun, iz tabora. Sli?ali smo stre=
Ijati . Morda so rde?i zmagalci, zlatoiski pa begaj o
 
Res pride jezdec blizu piramide. Tukaj ustavi konja.
u
 
»Sennor Rdoles, sennor Pepo, don Fabij!«
zdaj na vse strani po planoti.`
 
»A, sennor Diaz, vi?« odgovarja Kanadčan, prepoznavši klicalca po glasil. »Kaj je, da se vračate toli nepričakovano?«
?Prav k nam jo meri.?
Res pride jezdec blizu piramide. Tukaj ustavi
 
»Opozarjati vas moram. Indijanci so gospodarji ravani. Le jaz pa Baraha sva odšla. Vrnivši se v tabor — izdal vas je. Divjaki so za menoj, da uzamejo bonanso.«
 
»Pa priditi gori k nam. Naše utrdbe nam ne vzamejo.«
konja.
{{prelom strani}}
»Ne gre. Moram takoj na Bivoljezero, da opominjam don Avgustino Peno, kteri ima biti po Apačih napaden.«
 
»Potem jezdite, jašite, kar hitro, sennor Diaz!« veleva Fabij. »Hitite, da pridete tjakaj, in pozdrav
?Sennor Rdoles, sennor Pepo, don Fabij ! ?
sennor Avgustinu od mene! Naglo pojdemo za vami, kakor nam bode mogoče.«
 
»Koliko je rdečnikov?« izveduje Pepo.
"A, sennor Diaz, vi?" odgovarja Kanad?an,
prepoznav?i klicalca po glasil. "Kaj je, da se vra?ate
toli nepri?akovano? "
 
»Samo dvanajst. Drugi so na Bivoljezero, kakor domnevam. In dva moža sta pri njih, ki se nosita
?Opozarjati vas moram. Indijanci so gospodarji
papagovski. — Mnogo sreče, sennores, in ostre krogle. Adios!«
ravani. Le jaz pa Baraha sva od?la. Vrniv?i se v
tabor ? izdal vas je. Divjaki so za menoj, da uzamejo bonanso . ?
 
Obrne konja pa odbeži.
"Pa priditi gori k nam. Na?e utrdbe nam ne
vzamejo."
 
Zdaj se začuje tam, kjer je ležal indijanomorčev konj, lajanje šakala.
--'z? 58 .c--
 
Takoj spleza Pepo čez rob pločadi ter izgine. Kolikor moči tiho je držal po piramidi dolu in na to leze z vso previdnostjo na kraj, iz kterega je bil slišati krik. Srečno prispe blizu mrtvega konja ter opazi tri može, ki so nekaj razpravljali, a krdelo Indijancev se je bilo ustavilo pri konju. Dormiljon je spretno porabil okolu stoječe skale, kterih sence so mu dovolile, da se je mogel prav blizu priplaziti in poslušati.
"Ne gre. Moram takoj na Bivoljezero, da opominjam don Avgustino Peno, kteri ima biti po
 
»No, kje leži bonansa?«
Apa?ih napaden, "
 
»Zlata dolina je onkraj te vzdigline, tam prek. Toda lovci so si prisvojili nje vsebino pa jo spravili v Indijanov grob.«
?Potem jezdite, ja?ite, kar hitro, sennor Diaz !?
veleva Fabij . "Hitite, da pridete tjakaj, in pozdrav
sennor Avgustinu od mene ! Naglo pojdemo za vami ,
kakor nam bode mogo?e,"
 
»Potem vodi pot čez njihove oglavke! So-li na piramidi?«
"Koliko je rde?nikov ?" izveduje Pepo.
,,Samo dvanajst. Drugi so na Bivoljezero, kakor
domnevani . In dva mo?a sta pri njih, ki se nosita
papagovski. ? Mnogo sre?e, sennores, in ostre
krogle. Adios ! ?
 
»So. Videl sem, kako so se uréjali tam gori, da prenočé.«
Obrne konja pa odbe?i .
{{prelom strani}}
Zdaj se za?uje tam, kjer je le?al indijanomor?ev
Ne slutijo nič o našem prihodu, izpostavili pa bodo stražo. Poznam to krajevino prav natanko, ker za temi hribi je spravljališče za naš čoln, kadar smo v Apačevini. Hrabri trije lovci bi mogli piramido braniti proti celemu indijanskemu plemenu, ko bi je ne presegala ona višina, s ktere pada voda. Na to višavje moramo priti, preden lovci zaslutijo našo
konj, lajanje ?akala .
prisotnost.«
 
Obrne se k Indijanom, dajoč jim zapoved. Osmero njih se razprši po širokosti doline, ostali štirje pa korakajo za tremi možmi, ogibajoči se grobišča, proti votlini, kamor sta se bila včeraj napotila Baraha in Oročej.
Takoj spleza Pepo ?ez rob plo?adi ter izgine.
Kolikor mo?i tiho je dr?al po piramidi dolu in na to
leze z vso previdnostjo na kraj, iz kterega je bil
sli?ati krik. Sre?no prispe blizu mrtvega konja te r
opazi tri mo?e, ki so nekaj razpravljali, a krdelo
 
Pepo se ni mogel premagati, kakor tudi bi bil rad, da bi ne bil razodel, kako pride s tovarišema v jako nevarni položaj, ako bode sovražnik z one višave svoje krogle sipal na pločad piramide. Vrne se na grobišče tako previdno, kakor je bil prišel. Onadva sta čutila, ko sta ga videla, vračajočega se, da jima je odleglo; bila sta zanj v skrbeh.
Indijancev se je bilo ustavilo pri konju . Dormiljo n
je spretno porabil okolu stoje?e skale, kterih sence
so mu dovolile, da se je mogel prav blizu priplaziti
in poslu?ati.
 
»Vse sem jih videl. Res jih je dvajnajst črnih in trije beli, vrli sennor Baraha poleg. Lagal jim je, da smo vsebino bonanse spravili v grobišča.«
"No, kje le?i bonansa? "
 
»Ah,« naslučival je Rdoles, »ujet je bil, pa jim je zlato obljubil za odkupnino in zdaj se hoče rešiti z lažjo. Iz največje stiske osvobojen, jel se je obljube kesati. Kje so?«
"Zlata dolina je onkraj e vzdigline, tam prek.
Toda lovci so si prisvojili nje vsebino pa jo spravili
v Indijanov grob. "
 
»azdelili so se. Osem rdečnikov nas zapira proti ravani, drugi so še gori nad vodopadom, da jutri
?Potem vodi pot ?ez njihove oglavke! So-li na
zgodaj začnejo streljati na nas.«
piramidi ??
 
»Razumno izmišljeno.«
?So. Videl sem, kako so se ur?jali tam gori, da
 
»Še imamo časa, da jo odnesemo. Proti onemu višavju nam je pot odprta ostala. Imamo svoje tri {{prelom strani}} dobre puške, Kučilov karabinec, angleško puško don Estevanovo; to se mi zdi, da je dosti proti dvanajst rdečokožnikom in trem belim lopovom, ki zapravo dobre krogle še vredni niso.«
preno??.?
 
»Ali naše izpostavljeno stanje?«
--ea 59
 
»To se more poboljšati. Imamo sedla in odeje, in tu leži dosti kamenov, da ponoči napravimo branik, za kterim bomo popolnoma varni.«
Ne slutijo ni? o na?em prihodu, izpostavili pa
bodo stra?o . Poznam to krajevino prav natanko, ker
za temi hribi je spravljali??e za na? ?oln, kadar smo
v Apa?evini. Hrabri trije lovci bi mogli piramido'
braniti proti celemu indijanskemu plemenu, ko bi je
ne presegala ona vi?ina, s ktere pada voda. Na to
vi?avje moramo priti, preden lovci zaslutijo na?o
prisotnost. "
 
Res je bilo tako. Ti trije možje se dajo takoj na delo, kamene nagrmadit v zid, na onem kraju piramidne ploče, ki je gledal proti višavju. Ogromni dve smreki, ki sta z debli koreninili v grobišču, spuščali sta na zemljo svoje gosto vejevje. Tudi med
Obrne se k Indijanom, dajo? jim zapoved.
Osmero njih se razpr?i po ?irokosti doline, ostali
?tirje pa korakajo za tremi mo?mi, ogibajo?i se
grobi??a, proti votlini, kamor sta se bila v?eraj napotila Baraha in Oro?ej.
 
Pepo se ni mogel premagati, kakor tudi bi bil
rad, da bi ne bil razodel, kako pride s tovari?ema
v jako nevarni polo?aj, ako bode sovra?nik z one
vi?ave svoje krogle sipal na plo?ad piramide. Vrne
se na grobi??e tako previdno, kakor je bil pri?el.
Onadva sta ?utila, ko sta ga videla, vra?ajo?ega so,
da jima je odleglo ; bila sta zanj v skrbeh .
 
"Vse sem jih videl. Res jih je dvajnajst ?rnih
in trije beli, vrli sennor Baraha poleg. Lagal jim
je, da smo vsebino bonanse spravili v grobi??a. "
 
"Ah," naslu?ival je Rdoles, ?ujet je bil, pa jim
je zlato obljubil za odkupnino in zdaj se ho?e re?iti
z la?jo. Iz najve?je stiske osvobojen, jel se je obljube kesati . Kje so ??
 
Razdelili so se. Osem rde?nikov nas zapira proti
ravani, drugi so ?e gori nad vodopadom, da jutri
zgodaj za?nejo streljati na nas."
 
9,Razumno izmi?ljeno ."
 
??e imamo ?asa, da jo odnesemo . Proti onemu
vi?avju nam je pot odprta ostala. Imamo svoje tri.
 
-e) 60 $>
 
dobre pu?ke, Ku?ilov karabinec, angle?ko pu?ko don
Estevanovo ; to se mi zdi, da je dosti proti dvanajst
rde?okoinikom in trem belim lopovom, ki zapravo
dobre krogle ?e vredni niso. "
 
?Ali na?e izpostavljeno stanje ??
"To se more pobolj?ati . Imamo sedla in odeje,
in tu le?i dosti kamenov, da pono?i napravimo branik,
za kterim borno popolnoma varni ."
 
Res je bilo tako. Ti trije mo?je se dajo takoj
na delo, kamene nagrmadit v zid, na onem kraju
 
piramidne plo?e, kijegledal protivi?avju. Ogromni
dve smreki, ki sta z debli koreninili v grobi??u ,
Bpu??ali sta na zemljo svoje gosto vejevje. Tudi med
njima vzdignejo steno s sedli in odejami, ki bo imela
dajati obilno zavetja.
 
"»Tako, zdaj smo gotovi,"« meni Rdoles. "»Te odeje tvorijo še bolje branilo nego kameni, kterih odbijani
drobci bi nas mogli raniti; one zadržujejo krogle s tem, da se jim udajajo. Potem smo popolnoma oboroženi in pripravljeni za branitev. Imamo še nekaj ur časa. Jaz sem na straži, ležita, ker verjetno je, da bomo potrebovali vso moč in opreznost.«
tvorijo ?e bolje branilo nego kameni, kterih odbijan i
drobci bi nas mogli raniti ; one zadr?ujejo krogl e
s tem, da se jim udajajo. Potem smo popolnoma
oboro?eni in pripravljeni za branitev. Imamo ?e nekaj
 
ur ?asa. Jaz sem na stra?i, le?ita, ker verjetno je,
da bomo potrebovali vso mo? in opreznost."
 
Pepo in Fabij se zavijeta v odeje, pa kmalu
trdno zaspita. Ko se jame na iztoku pojavljati rde?a
zora, mogli so trije lovci ravan pregledati in tu so
opazili, da so se Indijanci, biv?i tja postavljeni, na
vi?avje potegnili. Ko je postajalo svetlej?e, razbrati
so mogli trije lovci tudi naprave, ki jih je sovra?nik
naredil, podpirajo? svoj napad. Ob kraju pota, vode?ega na vi?avje, je bilo postavljenih umetni h
grmov in od bi?evja narejenih kupov, za kterimi so
se sovra?niki krili, ali pa vsaj nevideni ostali.
 
Pepo in Fabij se zavijeta v odeje, pa kmalu trdno zaspita. Ko se jame na iztoku pojavljati rdeča zora, mogli so trije lovci ravan pregledati in tu so opazili, da so se Indijanci, bivši tja postavljeni, na višavje potegnili. Ko je postajalo svetlejše, razbrati so mogli trije lovci tudi naprave, ki jih je sovražnik naredil, podpirajoč svoj napad. Ob kraju pota, vodečega na višavje, je bilo postavljenih umetnih grmov in od bičevja narejenih kupov, za kterimi so se sovražniki krili, ali pa vsaj nevideni ostali.
{{prelom strani}}
V tem se poka?e na mestu, od grmovja ne zastrtem, visoka postava, mahajo?a z roko.
4.933

urejanj