Rokovnjači: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 5.310:
== Šestnajsto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Du fragst so stürmisch,
:du böser Mann,
:ob ich dich liebe?
:Was ficht dich an!
:Wie soll ich's wissen,
:und dir es künden,
:da ich mich selber
:nicht fassen kann?</b></i>
<poem>
Strodtmann
Vrstica 5.347 ⟶ 5.349:
sam pri sebi; »hoho, to je vendar prekleto neumno, babe na
kresilo loviti kakor žrebeta na deteljo; hoho, če konja loviš,
mu deteljo moliš, za hrbtom pa bič držiš; — o, le čakaj, ti
punca obledna, da se tebi ne bo tako godilo!«
Vrstica 5.393:
»Matere ne bo takoj domov; lahko stopim tja gor, saj sem
precej zopet tu,« reče si Polonica; še enkrat se ozre na
Trd mrak
je bil že.
Vrstica 5.533 ⟶ 5.530:
»In če ti bom v nekoliko dnevih kar nakrat naročil, da pridi
sem gor, da pojdeš z menoj, proč od domačije, od matere, ali
boš ubogala?«
Vrstica 5.583 ⟶ 5.578:
Šla sta molčé po stezi navzdol.
== Sedemnajsto poglavje ==
<b><i>Die Verurtheilten gehörten zu einer Bande, welche
den Kapitän</b></i> <b>Boissac<i>, Generaladjutanten, und den
Vrstica 5.592 ⟶ 5.588:
aber wohl nur einen verspäteten Ausläufer der
verunglückten Oktoberinsurrection zu sehen haben.</b></i>
Dimitz, Geschichte Krains IV
Tako zvani <i>Črni graben</i> razteza se od Podpeči pod Brdom
do štajerske meje; ozka dolina je to, gosto zarastene gore
Vrstica 5.660 ⟶ 5.656:
Bilo je prve dni meseca julija — tretjega proti večeru — v
letu naše povesti, ko se je majhno krdelce francoskih vojakov,
prišedših po cesti z Volčjaka, ustavilo pred to pošto.
Vrstica 5.845 ⟶ 5.839:
Kapitan ni imel časa, prijeti za stol in dvigniti ga na roparje,
ker tanka vrvica Tomaževa priletela mu je okoli vratu in v
istem trenutku zadrgnila se in bore kapitan je ležal na tleh in
na njem je klečalo pet rokovnjačev.
Vrstica 5.980 ⟶ 5.972:
A ta odslej nikomur ni odgovarjal; z zvezanima rokama je
ležal na klopi pri steni in srpo gledal v strop; na rano na nogi
položil mu je vojak mokro cunjo.
Vrstica 5.990 ⟶ 5.980:
vest.
== Osemnajsto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Ko zarja pripelje beli dan,
:končana je sodba — —.</b></i>
</poem>
Boris Miran
Na severni strani hriba, ki se vzdiguje nekoliko nad Samoglavino,
zravnan je svet v majhno planoto; po peščenih njenih tleh raste osat in bodeča neža, tu in tam pa okleščeno in osmučeno brinje.
Vrstica 6.025 ⟶ 6.019:
Vsi so ga molče ubogali; zadnjemu povelju ugovarjati tudi
ni bilo povoda, kajti tu gori so bili roparji za to noč popolnoma
v varnosti.
Vrstica 6.067 ⟶ 6.059:
A komaj je izustil zadnje besede, stopil je Groga za korak
bliže.
Široki plašč zdrknil mu je z ram; z glave in z obradka pa
Vrstica 6.203 ⟶ 6.193:
z jetniki in njihovimi stražniki po cesti proti Ljubljani.
== Devetnajsto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Pač zdihovala si po meni,
:stezála blede mi roké;
:oj pridi, pridi, sin zgubljeni;
:da te pritisnem na srce!</b></i>
</poem>
Boris Miran
Kakih deset dni pozneje bilo je v Gavričevi hiši v Kamniku
vse narobe.
Vrstica 6.240 ⟶ 6.233:
Vedeli so skoro, da jim ne
bi vse nič pomagalo, in zato tudi drugih tovarišev niso hoteli
ovajati.
Zato so bili Francozi pa tudi na čisto napačnem sledu
Vrstica 6.373 ⟶ 6.364:
moral je na Laško.
Čez tri mesece pa prišla je zopet vest o
njem, in še hujša nego druge; dezertiral je, lovili so ga
tudi danes še ne vem, je li še živ, je li mrtev.
Ali naj bo, kar
Vrstica 6.462 ⟶ 6.450:
Mati oskrbnikova pa je ostala nocoj še v Kamniku pri sodniku.
== Dvajseto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Kaj sta se stisnila?
:Kaj sta si zmislila?</b></i>
</poem>
Narodna
Istega popoldne sedela sta v Jošta Vlagarja krčmi dva pivca,
oba znanca naša.
Vrstica 6.726 ⟶ 6.716:
Zunaj v veži pa je pisar za Tončkom, kateri je korakal pred
njim, stisnil pesti in z nekakim vražjim posmehom zamrmral
sam pri sebi: »Haha!
Vrstica 6.776 ⟶ 6.764:
Izginil je kmalu za gostim vrbovjem.
== Enaindvajseto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Der Schritt, den du gethan
:auf deiner Lehensbahn
:zum Ungluck oder Glück,
:du thust ihn nie zurück,
:und seine Folgen werden
:dir zum Gericht auf Erden.</b></i>
</poem>
Bodenstedt
Pri Mozolovih mineval je dan za dnevom enakomerno kakor
v prejšnjih časih; nekoliko razlike prineslo je edino
Vrstica 6.812 ⟶ 6.804:
odgovorov, tako da ona ni dalje silila vanj.
V istini pa je hodil fant večkrat na Kolovec, kjer je bilo,
okolico, da zaslede rokovnjaške roparje.
Pavlek je vedel, da
Vrstica 7.184 ⟶ 7.173:
»Počasi, prijatelj,« odgovori Mulej, »vi ostanete v zaporu;
oni starec je o vas nekaj povedal, kar je blizu tako, kar je o
vašem glavarju pravil.
Vrstica 7.213 ⟶ 7.200:
šla iz izbe.
== Dvaindvajseto poglavje ==
<poem>
:<b><i>Kajne, moj bratec, da to ne bo?
:Kaj v stran od mene obračaš oko?</b></i>
</poem>
Boris Miran
Ko se je oskrbnik Poljak pripeljal s svojo mlado ženo domov,
zvedel je, da so vojaki in čuvaji že odšli.
Vrstica 7.258 ⟶ 7.247:
Poljak stopi ven v temno vežo in, ko mu poveljnik seržant
na kratko dopove nocojšnje dogodke, ukaže oskrbnik jetnika
odvesti v pisarno, da ga bode takoj izpraševal.
Vrstica 7.436 ⟶ 7.423:
prejšnji noči otresel ubežni rokovnjaški glavar.
== Triindvajseto poglavje ==
<b><i>Kdor bo prepričan, de je na cestah inu potih popadel
al deželniga voznika naj bo na suhim al na vodi, al
Vrstica 7.446 ⟶ 7.434:
pisma, papirje al poslane pisanja vzel, desilih bi ga
ne vmoril, al ne okradel.
— Člen 11. postave od 9. snežnika leta šest.</b></i>
Vodnikov prevod
Skoro pol leta po zadnjih dogodkih sredi zime zbralo se je
v Ljubljani vojno sodišče, »le conseil de guerre spécial«,
Vrstica 7.554 ⟶ 7.541:
Tako nam pripoveduje iztis one sodbe, morda edini, kateri
se je še ohranil izmed tistih šeststo, kolikor jih je naročilo
vojno sodišče.
Vrstica 7.594 ⟶ 7.579:
norčeval, da bosta skupaj visela.
Tonček je zrl srpo v tla in le
rumeno lice njegovo kazalo je o čutu, kateri ga je pretresal
Bojec se je zgrudil nazaj na klop in videlo se je, da so ga
edine besede »obsojen k smrti« postarale za mnogo mnogo
let.
Vrstica 7.621 ⟶ 7.604:
se vije Črni graben!
== Štiriindvajseto poglavje ==
<b><i>»Verdorben — gesterben.«</b></i>
Heine
Minilo je bilo deset let.
Vrstica 7.695 ⟶ 7.680:
In res se ni vrnila.
Trda je postala mati polagoma in odurna proti drugim
bridko in tožila bogu, zakaj jo je tako kaznoval.
Vrstica 7.837 ⟶ 7.819:
»Tisto noč, ko so ujeli Nandeta,« nadaljevala je ona, »par
ur pozneje prišel je vnovič trkat na moje okno in potem sem
šla ž njim.
Zjutraj bila sva že blizu Gornjega grada na Štajerskem,
|