Wikivir

Laž: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 89:
iz dna duše in bežal je iz njihove bli­žine kakor pred smrtjo ... Ubita srca imajo, ubite duše ...
 
Milan je bil resnično zaljubljen.
Le ljubezen očisti človeško srce in
poglobi njegovo čuvstvovanje. Nikjer
ni lepota lepše izražena kakor v neizpeti
pesmi, ki jo sanja zaljubljenčevo
srce in resnica je najlepše razodeta
v skritih mislih tragičnega pesnika ...
Pesem, ljubezen in tragika, to
je bila za Milana tista troperesna deteljica,
ki so jo sicer modrijani umetno
sestavili in jo tako izraženo postavili v okvir ideala. Ljubil je Milan,
bil je tragičen in laž je bila vzrok njegovi nesreči.
 
In zakaj je lagal? Sam ni vedel,
kako je prišlo do te krasne laži. Enkrat je prišel nekoliko vinjen iz krčme, kjer je bilo veselo društvo gospodov
in dam. On je sedel kakor po
navadi v sosednji sobici in je gledal
vesele obraze in užival srečo, ki je
bila delež njegovih sosedov. V njegovi duši se je oglasila osamljenost,
težka misel je osvojila njegovo glavo ... Težko je biti človeku samemu
na svetu ... Začel je misliti na svojo
prošlost, na nejasno bodočnost — ve­čna pustinja -- Ako bi se oženil?
Na misel mu je prišla Anica; bolj jasno kakor drugokrat je zažarela ljubezen v njegovi duši, zasmejiilo se je njegovo srce v radostni slutnji in nekaj
mehkega, kakor balzam se je prelilo po njegovem telesu. K njej stopim in ji rečem moško besedo: Anica, bodi moja žena! In ko je tako mislil,
se je zvalilo breme z njegovih ramen,
prsi so se razširile kakor v blaženem
pričakovanju in kri mu je udarila v
lice. Še tisto dopoldne je razodel Anici svoje srce in življenje, sezidano na
krasni laži, je zagorelo pred mladima
zaljubljencema v solnčni luči ... Najsrečnejši
je bil tisti dan v njunem
življenju in ljubezen ni bila nikoli
krasnejša kakor v tistem hipu ...
 
Od takrat je minilo že več tednov.
Anica je bila boljinbolj vesela
in živahna, veselo pričakovanje in
otroška lahkovernost sta jo v njeni
sreči spravili skoro ob pamet. Letala
je okrog kakor razposajen otrok,
igrala se je in smejala ... Milan je
pa postal tih in zamišljen. Na njeno
prijaznost in ljubezen je sicer odgovarjal ljubeznivo in prisrčno, ali nekaj
hladnega je zvenelo vedno iz njegovih besed in skoro prisiljenega
smeha. Hodil je okrog povešenih oči
in bledega obraza in večkrat se je
zbudil ponoči v nemirnih sanjah in
obupno stokal ... Čuden je postal in
nihče ni vedel, kaj mu je. Zbolel je za
tisto boleznijo, ki je strašnejša kot
sušica in obupnejša kot ljubosumnost
— na zatajevanju laži ... Globoko v
prsih ga je grizel črv ljubezni, sezi
 
 
 
dane na laži. Prepričan je bi l v svojo
laž, bolj prepričan kot v resničnost
svojega življenja i n toploto solnčnih
žarkov i n venda r n i moge l razodeti
svoje notranjosti nobenemu izpovedniku
, nobenemu božanstvu. Ljubezen,
k i se je vkoreninil a v njegovem srcu,
j e začela izpodjedati laž. Pognal a j e
tisoč i n tisoč skritih , fini h koreninic ,
zagrizl a se je z neizpustnim i zobmi v
njegovo meso, razrasl a se je v mogo­
čno drevo, k i je pognalo košate veje
i n vejic e po celem telesu .. . Svet, k i
g a je sicer ljubil , se m u je začel zdeti
neizrečeno zloben i n lažniv vse se je
združilo i n vrtel o le v enem, divjem ,
brezupnem kolobarju, k i m u je laž za­
črtala sme r i n svrho.. . I n venda r je
on čutil, da mor a ravnati tako i n n i
izhoda i z labirint a njegove ljubezni
drugj e kako r po laži. SpoznaLj e vso
žalost i n bridkos t svojega življenja:
večna pisarn a i n mizern a plača .. .
Dobr o j e vedel, da n i nikje r rešitve
njegovemu položaju, d a j e njegovo
življenje obsojeno'v večno noc i n trp ­
ljenje. I n ke r je ljubi l neizmerno i n
brezupno i n ke r j e mora l kazati n a
zuna j veselo lic e i n zadovoljen izraz ,
a v notranjosti j e nosi l peke l s tisočerim
i mukam i i n očitanji, se je prevlekl
o njegovo lic e z bledim , mrli ­
škim prto m .. . Zavest, d a laže i n va ­
r a sebe samega, Anic o i n svojo okolico,
m u je rezala srce kako r ostrorezni
nož, kajt i bi l je idealen i n čist v svoj
e m jedr u i n le neka neznana, neodoljiv
a sila ljubezni ga je pahnil a laži
v naročje. Večkrat j e bi l že mme -
njen, da stopi pred Anic o oči v oči i n
j i izpove svoj greh . . . Tud i r.jeui
mater i je neštetokrat namerava] odkrit
i svoje srce i n svoj položaj. Več­
kra t m u j e bil a že beseda n a jeziku ,
a l i zopet g a je nekaj prijel o za grl o
kako r klešče: molči! Ka j bodo rekl i
ljudje , kakšen bo tvoj značaj i n Ani ­
ca — Molčal je i n v njegov i duši je
besnel boj ljubezni in laži ..
Ob nedeljah popoldne, ko j c zunaj
sijal o krasno , toplo sohice i n so
plaval e nad mestom zaljubljene pes
m i i n pretrgan i glasov i predmestn
i h pijancev , j e sedel Mila n doma i n
čital. Daleč od sveta i n življenje j e
opaja l svoje srce z izmišljenimi zgodbam
i i n iska l tolažbe v pesniških tož­
b ah i n sanjah. Takra t se j e za hi p
olajšala njegova notranjos t i n ljube ­
zen m u j e zasijal a v nekdanj i krasoti.
Tak o je sedel neko nedeljo popoldne
n a divan u i n j e prišla k njem u Anica .
Bil a je v domači sobni opral i i n rdeč
mantin e j i j e ohlapno pada l čez drobne,
komaj opazno vzdignjene prs i
. . . Bil a j e krasn a v svoj i še skoro
otroški mladosti ko t češnje v cvet, k i
se n i dahnil a vanj vroča sapa bridke ­
g a spoznanja. N a ustni h j i j e plava l
zaljubljen smeh : »Al i me ljubiš, Mi ­
lan?«
Milan u se j e zdel t a glas kako r
očitanje.
»Saj veš, Anic a ... «
 
 
 
Hote l j e govoriti dalje, a beseda
 
m u n i hotela n a jezik. Neka j ara je silil
Milan je bil resnično zaljubljen.
o kako r ukazovanje : Laži, uživaj
L e ljubezen očisti človeško srce i u
kako r lažejo i n uživajo drugi . N e bod
poglobi njegovo čuvstvovanje. Xikje r
i bedak, idealist . . . Stisnil o ga j e z a
n i lepota lepše izražena kako r v neizpeti
srce.
pesmi, k i jo sanja zal.iubljenčevo
»Ljudje ljubijo , a jaz" ne verjam
srce in resnica je najlepše razodeta
e m ljudem.«
v skriti h misli h tragičnega pesnika«.
Anic a ga Je* začudeno pogledala.
. Pesem, ljubezen i n tragika , to
Nat o se j e ljubk o nasmejala i n se na ­
je bil a za Milan a tist a troperesna deteljica,
kgnil ia KOskoz ji ookno. siceZ rroko modrijan.> zadr i umetnoa ob
vazo z rožami. Odtrgal a je rodo.
sestavili i n jo tako izraženo postavil
»Al i jo hočeš?«
i v okvi r ideala. Ljubi l je Milan ,
b»Vrz i ljo jena tragičencesto, inv lažblato je. bil. a vzrok.«
Mila n je prebledel, ustrašil se je
njegov i nesreči.
skoro svojega glasu. S ceste je odmev
In zakaj je lagal i Sa m n i vedel,
a l glasen smeh pijaneg a fanta.
kak o je prišlo do te krasne laži. TCnkra
»Čudno govoriš danes, gotovo s i
t je prišel nekoliko vinje n i z kr ­
žalosten. « N j en glas je bi l napo l strog,
čme, kje r je bilo veselo društvo gospodov
napo l radoveden.
in dam. O n je sedel kako r po
Mila n j e molčal. Čutil je, kako
navad i v sosednji sobic i m je gledal
se nekaj ruši v njegov i duši, nekaj
vesele obraze i n užival srečo, k i je
neizrečeno krasneg a pada v blato . . .
bila delež njegovih sosedov. V njegov
Še pa r krepki h sunkov , pa r trdi h
i duši se je oglasila osamljenost,
udarce v i n porušena bo veličastna
težka mise l je osvojila njegovo glavo
stavb a njune ljubezni . .
.. . Težko je biti Človeku varnemu
N a cesti je raste l hrup . Ljudj e so
na svetu . . . Začel je misliti na svojo
se trumom a vsipal i i z sosednje gostilne
prošlost, na nejasno bodočnost — ve­
kako r čebele i z čebelnjaka. Pijan a
čna pustinj a Ak o bi se oženili
ženska j e vlekl a z a roko mladeg a fant
N a misel m u je prišla Anica ; bolj ja ­
a i n zmerjal a ljudi , k i so se nabral i
sno kako r drugokra t j e zažarela lju ­
radovedni okro g zanimiveg a prizora .
bezen v njegovi duši, zasmejiilo se je
Mila n i n Anic a sta gledala komedij o
skoz i okno.
»Ka j vas briga , ako g a ima m
rada. . . Zijala ! Pojd i z menoj Vrane ,
t a m je moj a soba .. .« Ženska j e po
 
 
 
kazal a z roko nerodno na neko okno.
Množica se je razposajeno krohotala :
» N e bodi len, fant. .. Lepo prilik o
imaš.. . N i vsak dan nedelja . . .«
Ženska se je pijano opotekla i n prije ­
l a okro g pasu fanta, k i se je r leč kot
velikonočno jajce obrni l po množici.
Sra m ga je bil o in je suni l žensko od
sebe. On a se je zadela ob vezni ka ­
m en i n se neestetično zval i i a na cesto
. . . Me d moškimi je za hučalo mor ­
j e smeha in porogljivih opazk, ženske
so se sramežljivo obračale in ti­
ščale robce na usta. Od nekod je pri -
hite l redar , k i je razganja l radovedno
tolpo i n prije l žensko, k i se je se
spravil a na noge i n obsipaval a gledalce
z najokiisnejšimi priimk i . . .
Reda r je z žensko izgini l za bližnjim
vogalom i n množica se je polagoma
razšla. Anic a je že zdavnaj zbežala od
okna , ke r je je bil o sram nelepega
prizora , Mila n j e pa ostal pr i okn u
do konca i n se nato čudno zasmejal . .
»Ka j se smeješl«
Anic a je stopil a k njemu.
»Kd o b i se ne smeja l komediji ,
če j e originaln a i n duhovit a i n poleg
tega še povzeta i z resničnega življenja
. Ka j n i vredn a humorja , tako nenavadna
predstava ljubezni . . . ha ,
ha . . .«
Mila n je govori l prisiljeno i n
njegov glas j e reza l ostro i n zbadljivo.
Anic a g a j e jezno pogledala :
»Take nespodobnosti se ti dopadejof
Nise m mislil a ... «
 
njegovo srce v radostni slutnj i in nekaj
mehkega, kako r balzam se je prelil
o po njegovem telesu. K njej stop
i m i n j i rečem moško besedo: Anica ,
bodi moja žena! In ko je tako mislil ,
se je zvalil o brzino z njegovih ramen,
prs i so se razširile kako r v blaženem
pričakovanju in kr i mi ! j e udaril a v
lice. Se tisto dopoldne je razodel Ani ­
c i svoje srce i n življenje, sezidano n a
krasn i laži, je zagorelo pred mladim a
zaljubljencema v solnčni luči . . . Najsrečnejši
je bi l tisti dan v njune m
življenju i n ljubezen n i bil a nikol i
krasnejša kako r v tistem hip u . . .
Od takrat je minil o že več tednov.
Anic a je bil a boljinbolj vesela
i n živahna, veselo pričakovanje i n
otroška lahkoverni st sta j o v njen i
sreči spravil i skoro ob pamet. Letal a
je okro g kako r razposajen otrok,
igral a se je in smejala . .. Mi l ar. j e
pa postal ti h i n zamišljen. N a njeno
prijaznos t i n ljubezen j e sice r odgovarja
l ljubezniv o i n prisrčno, al i nekaj
hladnega je zvenelo vedno i z njegov
i h besed i n skoro prisiljeneg a
smeha. Hodi l je okro g povešenih oči
in bledega obraza i n večkrat se j e
zbudi l ponoči v nemirni h sanjah i n
obupno stokal . . . Čuden j e postal i n
nihče ni vedel, kaj m u je. Zbole l je za
tisto boleznijo, k i je strašnejša kot
sušica in obupnejša kot ljubosumnos t
— na zatajevanju laži. .. Globoko v
prsih ga je grize l črv ljubezni, sezi
 
 
Mila n je čutil, da ie zadel v
meso.
»Vsaka originalnos t je zame lep
a, posebno pa v ljubezni . . .«
»Kakšna ljubezen 1! <
»No , kaj n i bil a tuka j lubeze n
i n še kakšna, vroča . . . Vs e kaj dru ­
gega kako r najina . . .« Zadnj e besede
so se m u trgal e n a jezik u in pla ­
šno je gledal Anico , k i je bil a bleda
kot platno. Vsedl a se je i n je zopet
vstala, zaničljiv izraz j i je zaigra l na
ustnah in se je obrnil a koketno i n odkorakal
a ponosno v svojo sobo: »Zbogom,
ljubezen!«
»Zbogom, Anica.«
* Tist o popoldne je bilo silno dolgo
in žalostno, Milan u se je zdelo, da
so se stene njegove sobe azmaknil e
široko na vse štiri stran i i n s«> kon­
čno izgubil e v neizmeruost. Brezkon­
čna pustinj a se je razgrnil a krogin -
kro g i n on je hodi l po nje j bolan i n
žejen .. . N i bil o studenca, d a omoči v
nje m osušene ustnice , n i bil o sladkeg
a obraza i n dobre roke, k i b i se na ­
gnil a preko njeg a i n m u pobožala
bledo lice. Sa m je bi l v tistem pu ­
stem kraju , pogreznjen do vrat u v
enem samem umazane m čuvstvu, k i
m u je zalil o srce kako r z blatno, ne­
čisto vodo. . . Umazan a rek a laži j e
šumela pred njegovim i očmi, m u
oškropila obleko, m u pljuskal a n a
usta . Zaduši j i v, nezdrav zra k se j e
širil ob njeni h bregovih i n venele so
rože i n trav a v njegovih poljub
 
 
k
k Kossuthovce m i n odobrava l njiho ­
v o borbo proti kroni .
Razen tega tud i njegovo privatno
življenje n i brez madeža: ločen je
od svoje žene, pravijo , da je alkohol
i k i n da vsled tega često zbesni. Vs e
to m u škoduje pr i dunajskem dvoru.
Sice r p a j e Wekerl e dandanes tako
vplive n n a Dunaju , da lahk o doseže
vse. Zato tud i n i definitivno odbi l
Raucha , marveč g a še drži v reservi.
Z a današnjo situvacij o n a Hrva ­
škem je še bolje, ako ostane Rakod -
czav , da vod i volitve . Madžari b i
*namreč ne mogl i najti človeka, k i b i
užival pr i nas tako mal o ugleda, ka ­
k o r Rakodczay . Neštetokrat j c dokaz
al svojo nesposobnost, nad nji m neprestano
trepeče Demokleje v meč demisije
. Vs i čutijo, da ne ostane dolgo,
ke r n i mogel dosedaj osnovati
svoje stranke . Tak o razpoloženje je
izredno ugodno pr i volitvah , kje r odločuje
tolik a legij a uradniških gla ­
sov z javn i m glasovanjem ob cenzusu
60 K .
A k o b i prišel Rauch , ta je politik
, k i bi takoj da l občutiti svojo
močno roko, hotel b i ustanoviti svojo
stranko , bi l b i tira n kako r Khuen ;
zato je bolje, ako bo vodi l volitv e nesposobni
Rakodczav .
V Pešti naša delegacija •ladaljuj
e obstrukcij o proti kvotnem n zakon
u . Sedaj se posebno občuti, da se na­
šim poslancem ne bo posrečilo raztegnit
i debato preko novega leta. T o n i
čudno; že tr i mesec e zabranjuj e
dvajsetorica poslancev s svojim i dolgim
i govor i vse delo parlamenta .
Razburjenost, k i spremlj a vsako takš­
no borbo povečuje t a nadčloveški na ­
por . Delegat je so izmučeni, i u kličejo
j i h domov razne dolžnosti.
Razen tega je preneseno težišče
situacij e v Hrvaško, ke r se mor a v
najkrajšem času razviti v o 1 i 1 n a
bor b a.
K a j bi z obstrukcij o v Pešti, ako
se b i nasprotniko m posrečilo, da odvzamejo
koalicij i temelj obstanka v
Hrvaški? Zato se mor a najti izhod, s
kateri m se ustav i borba v Pesti , da se
razvij e tem ljutejši boj v Hrvaški
sami.
 
[[Kategorija:Podlistki]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Laž«