Redakcija: 23:51, 13. oktober 2017 uredi Neža Sazonov (pogovor \| prispevki) 39 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:59, 13. oktober 2017 uredi razveljavi Neža Sazonov (pogovor \| prispevki) 39 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 303: k Nov a laž je bil a obupne j ša, strašne j - ša od prejšnje .. . Vrgl a je v blato njegovo plemenitost, izlagana zlobnost je ubil a v Aničinih očeh njegov čisti značaj i n on je postal po svojem priznanj u i n svoj i volj i — prosti lopov . To j e bridk o občutil takoj v pr v i h ura h svoje osamljenosti i n lil o m u j e težko n a smrt. Poglobi l j e misl i v svoje življenje, opravičeval j e svoj e dejanje, brani l se j e ljubezni, k i je vzplamtel a zdaj v nje m močneje ka k o r kda j prej, al i vse j e bil o zaman : laž m u j e vrgl a v obraz vse opravičbe i n zagovore, njen satansk i smeh j e reza l kako r nož njegovo notranjost. . Zaka j je stori l t a korak ? Ka j ne b i moge l raztrgati n a lep način svojega razmerja , stopiti pre d ljubico , j i pojasnit i 6voj težki položaj, se opravi čiti pr i mater i i n it i prijatel j kako r j e prišel težkega src a i n žalostnega spomin a križem svet? Zaka j j e napra v i l komedijo, k i se je tako tragično ponesrečila? Mila n j e čutil velik o laž i n zmoto, k i j o j e napravi l i n bil o m u j e žal, neizmerno žal.. . O d tistega dne n i vee pogledal odkrit o ljubic i v oči, n i j i več reke l sladke besede. Neizrečen gnus do samega sebe i n do sveta j e b i l odslej njegov delež. Bol j ko t kda j j e občutil zdaj, ka j j e ljubezen i n posta l j e blazen v svojem nedosežnem hrepenenju. Zopet st a bil a z Anic o prijatelja , ona g a j e ljubil a ko t prej, a o n j e zatajeva l svojo ljubezen, gasi l j e ogenj, k i m u j e razjeda l dušo i n m u trga l mlados t z lic . Molčal j e i n n i reke l ne belo ne črno; a njegov mol k je potrjeva l laž, .k i j e ujel a v zanj ko njeg a i n njegovo ljubezen. Ponoči v sanjah j e gleda l resnico : dvoje mladi h življenj j e bil o obsojeno v večno smrt, kje r j e dišalo po krv i i n grehu, vide l j e ljubezen v slik i nedolžne deklice , k i sedi gol a med starim i razuzdanc i i n pij e i z čase z oskrunjeno krvj o nedolžnega otrok a . . . Stra h g a j e bil o i n j e kričal v sanja h divje , brezupno .. . Nekeg a dne se j e napi l v družbi predmestnih vlačug i n se je pija n i n umaza n vrni l domov. Zvali l se j e n a posteljo i n je govori l sa m seboj i n se smeja l v strop kako r blazen.. . I z sosednje sobe j e stopil a Anica . K o g a je videla , kak o pija n bul i v strop i n se neumno smeje, j e stopil a k njem u i n m u rekl a mehko očitajoč: »Ah , kakšen s i postal, Milan.« O n se j e prestrašil njenega glasu. » N e obsojaj me, draga.. . Tak o j e sojeno ... « Neizrečeno težko m u j e postalo p r i pogledu n a nedolžnega otrok a i n skor o b i se zjokal. Tist i hi p j e zagled a l pre d seboj njeno tragik o i n so m u prišle n a jezi k sožaljne besede: »Pazi, Anica , d a ne boš sojena..« O n a j e čudno pogledal a pijanca . Mislil a je, d a se m u blede. O n j o j e bliskom a uje l z a roko i n jeclja l žalostno i n mehk o kako r otrok : »Jaz.. . ja z sem že sojen .. « Nat o se je obrni l vstra n i n ječal kako r bolnik. N a obrazu se m u j e poznalo, d a silno trpi , ustne so se zgibale kako r b i hotele nekaj povedati, prs i so se m u burno dvigale . Zari l j e obraz v blazine i n j e ihtel.. . Tist o noč j e skriva j pobra l svoje stvar i i n j e izginil . Drug o jutr o j e bil a postelj pra z n a i n Anic i se je trgal o srce v negotovi h slutnjah. Zdelo se je, kako r d a j e zašla v nek i skrivnostn i labirint, odkoder n i izhoda. Laž življenja i n skrivnos t ljubezni j e začela rahl o tr kat i n a dur i njene mladosti .. . A ke r j e bil a še mlad a i n neizkušena i n j e bil a njena ljubezen velik a i u neomadeževana, j e pognalo i z njenega src a sladko, velik o upanj e .. . Vsak o ju t r o i n vsa k večer j e stal a pr i okn u i n j e pričakovala, kda j prid e zaželjena ura.. . Stopi l bo izz a vogala , pogled a l n a okno i n pozdravil . Njegov e oči bodo zaljubljene , čiste i n Ljegov obraz bo svež i n vesel ko t jutranj e solnce.. . Z mehkim i besedami j o bo prosi l z a odpuščanje. I n ona g a bo ljubezniv o pokarala , m u pobožala raz - kuštrane lase i n m u odpustila . Zope t j o bo ljubi l ko t prej, j i kupova l bonbone i n igrače, j o pita l z najslajšimi naziv i i n j o pelja l pred altar.. . O d dne do dne j e rastc l njen up , j e rasl a njena ljubezen. Pričakovale j e gledal a skoz i okno, pogledala n a vrata , če so slučajno zaškripala i n ae odprla . Neka j kako r pritajen strah j e sevalo i z njeni h oči, temne slutnj e so se porajal e v duši .. . Tekl a je k ma teri : »Al i j e že pisal?« »Ni č ne piše, gotovo se kmal u vrne... « Upanj e j e zasijal o i z njenih oči. »Ka j ne, d a se vrne?« Mat i se j e prisiljeno nasmejala : »Bogve... « T a odgovor p a Anic i n i bi l po volji. v V materini h očeh j e ležala nek a prikrit a laž, k i j o j e Anic a v tem hip u opazila. Z a njenim i besedami se j e skrival o nekaj, ka r j o j e navdaja lo s strahom i n nemirom.. . Neka j j i j e reklo , da mat i laže .. . Mord a se ne vrn e Mila n nikol i več, mord a j i mati vedoma prikriv a resnico.. . Sklenil a je, d a mor a izvedeti resnico, kajt i to življenje j e bil o zanjo strašno i n brezupno. Nekeg a jutr a j e stopil a k mater i i n j o vprašala krepk o i n odločno: »Zakaj ne govorit e resnice?« T o j e bil o bridk o očitanje i n ma te r j e zazeblo do dn a srca. Hči j i očit a neresnico, j o postavlj a n a laž .. . Segl a j e v žep i n pokazal a pismo.. . Anic a j e čitala i n prebledela. »Laž!« Laga l j e Milan , lagal a j e mat i i n ljubezen sam a tak o krasn a i n veli častna je bil a zlagana . Kako r ostra, dolg a igl a se j e zabodlo Anie i v srce to spoznanje, omahnil e so j i roke i n se j e zaprl a v sobo. Šumelo j i j e v glavi , trgal o se j i je srce i n v mozgu j o je žgalo od razočaranja i n brit kosti. Divje , umazane misl i so se podil e po njen i glavi , sovraštvo do ljudi , do Milan a i n do matere, da, celo do ma tere je besnelo v njen i duši.. . Mlad e ustne so prisegl e maščevanje .. . Stal a j e pr i oknu.. . Kako r nekda j so hitel i spodaj veseli obrazi, smeh i n muzik a j e prešerno bučala i z sosednje gostilne, fantje i n dekleta so rajal i v plesni dvorani . Cvetel e so akacij e v bližnjem drevoredu i n dv a zaljubljenc a sta sedela n a klop i tesno dru g ob druge m i n se ljubil a .. . Ani ca j e slišala sladk i smeh i n njeno sr ce je umiral o od brit kost i . •. Tak o krasn a je bil a ljubezen, k i se ne vrn e nikol i več .. . Naslonil a j e obraz n a okno i n j e jokala . Tak o j e jokal a nekoč, ko j e šel Mila n po svetu i n g a n i bil o dolgo domov. Krvav e so bil e njene oči, k o j e stopi l Mila n pred njo : »Ka j s i z a mano jokala?« »Nisi vreden ... « Tak o žalostno j e bil o njeno očitanj e i n tako sladko j e bil o odpuščanje, d a j o j e Mila n nehote stisni l k sebi i n j o poljubi l n a sladke , črne oči .. . Ti s ti poljub j e bi l res spočet v ljubezni, vse drug o j e bil o izmišljeno, izla gano .. . Kapal e so solze i n keli h žalosti j e bi l napolnjen do roba . Rože n a okn u so venele i n umirale , rok a lju bezni ji m n i prili v al a ved vode živ- ljenj a . .-. Tud i rože je začela sovražit i Anic a — »vrz i ji h n a cesto, v blato . . .« Milano v poroglji v smeh i i je šumel v ušesih, pred očmi j i je plesal tisti umazan i prizo r s ceste, smeh pijane vlačuge je napolni l njeno dušo Tist o je bil a resnica : živa, velik a resnica, vse drug o je zmot a i n laž . .. V mlad i duši so se trgal e strasti, v divje m vrtinc u so se podile misl i brez konc a i n kraja . Zmagoval a je resnica, k i j e bil a bridk a i n uma zana .. . Nekeg a pomladanskeg a dne j e izginil a Anica . Šla je za Milano m Takra t so zunaj cvetele rože i n so se ljubil i pod akacijam i z. d j ubije n i pari , pesmi so slavil e majniško pobožnost i n sanje so praznoval e vtta jenj e v zaljubljeni h dušah .. . I n glej : Takra t je stopi l po alej i človek, k i n i nikol i pozna l ljubezni i n n i slu žil laži, ke r je ljubi l resnico.. . I n k e r je bi l lep tisti dan i n j e bil o solnce visoko i n toplo, j e razprostr l roke v sladkem razpoloženju i n je govori l sladko gi n j en : »O solnce nebeško, tu d i name grešnika liješ svoje tople žarke. O, t i s i kot ljubezen, k i del i milos t vredni m i n nevredni m .. . T i s i kot Anica , moj a sladk a ljubezen!« Imel a je p a Anic a takra t šole sedemnajs t let.. . G . K . [[Kategorija:Podlistki]]

Laž: Razlika med redakcijama