Wikivir

Laž: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 301:
širil ob njenih bregovih in venele so
rože in trava v njegovih poljubih.
 
 
 
 
 
 
 
 
Nova laž je bila obupnejša, strašnejša od prejšnje... Vrgla je v blato
njegovo plemenitost, izlagana zlobnost
Vrstica 393 ⟶ 385:
stvari in je izginil.
 
Drugo jutro je bila postelj prazna in Anici se je trgalo srce v negotovih slutnjah. Zdelo se je, kakor da
je zašla v neki skrivnostni labirint,
odkoder ni izhoda. Laž življenja in
skrivnost ljubezni je začela rahlo trkati na duri njene mladosti... A ker
je bila še mlada in neizkušena in je
bila njena ljubezen velika in neomadeževana,
je pognalo iz njenega srca
sladko, veliko upanje... Vsako jutro in vsak večer je stala pri oknu in
je pričakovala, kdaj pride zaželjena
ura... Stopil bo izza vogala, pogledal na okno in pozdravil. Njegove oči
bodo zaljubljene, čiste in njegov
obraz bo svež in vesel kot jutranje
solnce... Z mehkimi besedami jo bo
prosil za odpuščanje. In ona ga bo
ljubeznivo pokarala, mu pobožala razkuštrane lase in mu odpustila. Zopet
jo bo ljubil kot prej, ji kupoval bonbone
in igrače, jo pital z najslajšimi
nazivi in jo peljal pred altar...
 
Od dne do dne je rastel njen up,
je rasla njena ljubezen. Pričakovaje
je gledala skozi okno, pogledala na
vrata, če so slučajno zaškripala in se
odprla. Nekaj kakor pritajen strah je
sevalo iz njenih oči, temne slutnje so
se porajale v duši... Tekl a je k materi:
 
»Ali je že pisal?«
 
»Nič ne piše, gotovo se kmalu
vrne...«
 
Upanje je zasijalo iz njenih oči.
 
»Kaj ne, da se vrne?«
 
Mati se je prisiljeno nasmejala:
 
»Bogve...«
 
Ta odgovor pa Anici ni bil po
volji. V materinih očeh je ležala neka prikrita laž, ki jo je Anica v tem
hipu opazila. Za njenimi besedami se
je skrivalo nekaj, kar jo je navdajalo s strahom in nemirom... Nekaj ji
je reklo, da mati laže... Morda se ne
vrne Milan nikoli več, morda ji mati
vedoma prikriva resnico... Sklenila
je, da mora izvedeti resnico, kajti to
življenje je bilo zanjo strašno in
brezupno. Nekega jutra je stopila k
materi in jo vprašala krepko in odločno:
 
»Zakaj ne govorite resnice?«
Drug o jutr o j e bil a postelj pra ­
 
z n a i n Anic i se je trgal o srce v negotovi
To je bilo bridko očitanje in mater je zazeblo do dna srca. Hči ji očita neresnico, jo postavlja na laž...
h slutnjah. Zdelo se je, kako r d a
Segla je v žep in pokazala pismo...
j e zašla v nek i skrivnostn i labirint,
 
odkoder n i izhoda. Laž življenja i n
Anica je čitala in prebledela.
skrivnos t ljubezni j e začela rahl o tr ­
kat i n a dur i njene mladosti .. . A ke r
j e bil a še mlad a i n neizkušena i n j e
bil a njena ljubezen velik a i u neomadeževana,
j e pognalo i z njenega src a
sladko, velik o upanj e .. . Vsak o ju ­
t r o i n vsa k večer j e stal a pr i okn u i n
j e pričakovala, kda j prid e zaželjena
ura.. . Stopi l bo izz a vogala , pogled
a l n a okno i n pozdravil . Njegov e oči
bodo zaljubljene , čiste i n Ljegov
obraz bo svež i n vesel ko t jutranj e
solnce.. . Z mehkim i besedami j o bo
prosi l z a odpuščanje. I n ona g a bo
ljubezniv o pokarala , m u pobožala raz -
kuštrane lase i n m u odpustila . Zope t
j o bo ljubi l ko t prej, j i kupova l bonbone
i n igrače, j o pita l z najslajšimi
naziv i i n j o pelja l pred altar.. .
O d dne do dne j e rastc l njen up ,
j e rasl a njena ljubezen. Pričakovale
j e gledal a skoz i okno, pogledala n a
vrata , če so slučajno zaškripala i n ae
odprla . Neka j kako r pritajen strah j e
sevalo i z njeni h oči, temne slutnj e so
se porajal e v duši .. . Tekl a je k ma ­
teri :
»Al i j e že pisal?«
»Ni č ne piše, gotovo se kmal u
vrne... «
Upanj e j e zasijal o i z njenih oči.
»Ka j ne, d a se vrne?«
Mat i se j e prisiljeno nasmejala :
»Bogve... «
T a odgovor p a Anic i n i bi l po
volji. v V materini h očeh j e ležala nek
a prikrit a laž, k i j o j e Anic a v tem
hip u opazila. Z a njenim i besedami se
j e skrival o nekaj, ka r j o j e navdaja ­
lo s strahom i n nemirom.. . Neka j j i
j e reklo , da mat i laže .. . Mord a se ne
vrn e Mila n nikol i več, mord a j i mati
vedoma prikriv a resnico.. . Sklenil a
je, d a mor a izvedeti resnico, kajt i to
življenje j e bil o zanjo strašno i n
brezupno. Nekeg a jutr a j e stopil a k
mater i i n j o vprašala krepk o i n odločno:
 
»Zakaj ne govorit e resnice?«
T o j e bil o bridk o očitanje i n ma ­
te r j e zazeblo do dn a srca. Hči j i očit
a neresnico, j o postavlj a n a laž .. .
Segl a j e v žep i n pokazal a pismo.. .
Anic a j e čitala i n prebledela.
»Laž!«
Laga l j e Milan , lagal a j e mat i i n
ljubezen sam a tak o krasn a i n veli­
častna je bil a zlagana . Kako r ostra,
dolg a igl a se j e zabodlo Anie i v srce
to spoznanje, omahnil e so j i roke i n
 
Lagal je Milan, lagala je mati in
se j e zaprl a v sobo. Šumelo j i j e v
ljubezen sama tako krasna in veli­častna je bila zlagana. Kakor ostra,
glavi , trgal o se j i je srce i n v mozgu
dolga igla se je zabodlo Anici v srce
j o je žgalo od razočaranja i n brit kosti.
to spoznanje, omahnile so ji roke in
Divje , umazane misl i so se podil e
se je zaprla v sobo. Šumelo ji je v
po njen i glavi , sovraštvo do ljudi , do
glavi, trgalo se ji je srce in v mozgu
Milan a i n do matere, da, celo do ma ­
jo je žgalo od razočaranja in brit kosti.
tere je besnelo v njen i duši.. . Mlad e
Divje, umazane misli so se podile
ustne so prisegl e maščevanje .. .
po njeni glavi, sovraštvo do ljudi, do
Stal a j e pr i oknu.. . Kako r nekda
Milana in do matere, da, celo do matere je besnelo v njeni duši... Mlade
j so hitel i spodaj veseli obrazi,
ustne so prisegle maščevanje...
smeh i n muzik a j e prešerno bučala i z
 
sosednje gostilne, fantje i n dekleta so
Stala je pri oknu... Kakor nekdaj so hiteli spodaj veseli obrazi,
rajal i v plesni dvorani . Cvetel e so
smeh in muzika je prešerno bučala iz
akacij e v bližnjem drevoredu i n dv a
sosednje gostilne, fantje in dekleta so
zaljubljenc a sta sedela n a klop i tesno
rajali v plesni dvorani. Cvetele so
dru g ob druge m i n se ljubil a .. . Ani ­
akacije v bližnjem drevoredu in dva
ca j e slišala sladk i smeh i n njeno sr ­
zaljubljenca sta sedela na klopi tesno
ce je umiral o od brit kost i . •. Tak o
drug ob drugem in se ljubila... Anica je slišala sladki smeh in njeno srce je umiralo od britkosti... Tako
krasn a je bil a ljubezen, k i se ne vrn e
krasna je bila ljubezen, ki se ne vrne
nikol i več .. . Naslonil a j e obraz n a
nikoli več... Naslonila je obraz na
okno i n j e jokala . Tak o j e jokal a nekoč,
okno in je jokala. Tako je jokala nekoč,
ko j e šel Mila n po svetu i n g a n i
ko je šel Milan po svetu in ga ni
bil o dolgo domov. Krvav e so bil e njene
bilo dolgo domov. Krvave so bile njene
oči, k o j e stopi l Mila n pred njo :
oči, ko je stopil Milan pred njo:
»Ka j s i z a mano jokala?«
»NisiKaj vredensi ...za mano jokala?«
 
Tak o žalostno j e bil o njeno očitanj
»Nisi vreden...«
e i n tako sladko j e bil o odpuščanje,
 
d a j o j e Mila n nehote stisni l k sebi i n
Tako žalostno je bilo njeno očitanje in tako sladko je bilo odpuščanje,
j o poljubi l n a sladke , črne oči .. . Ti ­
da jo je Milan nehote stisnil k sebi in
s ti poljub j e bi l res spočet v ljubezni,
jo poljubil na sladke, črne oči... Tisti poljub je bil res spočet v ljubezni,
vse drug o j e bil o izmišljeno, izla ­
vse drugo je bilo izmišljeno, izlagano...
gano .. .
 
Kapal e so solze i n keli h žalosti
Kapale so solze in kelih žalosti
j e bi l napolnjen do roba . Rože n a
je bil napolnjen do roba. Rože n a
okn u so venele i n umirale , rok a lju ­
bezni ji m n i prili v al a ved vode živ-
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Laž«