Potni spomini na Logarsko dolino: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 81:
Poslovivši se od dobrga starčka sem si medpotoma še ogledal vir Črne (napačno Savine). V bližini stojita dve koči, v katerih so našli prvi turisti svoje pribežališče. Pravili so mi, da je bila tu nekdaj tudi krčma.
{{prelom strani}}
V Logarski dolini sem opazil še malo posebnost, katere drugod nisem našel. To so pri plotih lese, ki so tako napravljene, da se same zapro. Pravijo jim <b>»prítake«</b>. Gotovo so se posestniki jezili nad ljudmi (morda so bili tudi turisti), ki so lese puščali odprte ter je pasoča se živina lahko šla na druge pašnike. Zato so tako dolgo tuhtali, da so iztuhtali pritake.
 
Piskernikovo zavetišče, ležoče ob robu gozda, ima krasno lego ter čaroben pogled na venec gorskih velikanov, ki obkoljujejo Logarsko dolino. Od koče proti jugozahodu se razprostira širno in ravno polje tja do bližnjega in v dolini zadnjega kmeta Plesnika. Za kočo šumi mrežast slap Opalnik.
 
Piskernikovo zavetišče je bilo še pred kratkim nemška trdnjava celjskih Nemcev in nemčurjev. V Celju so mi znanci pravili, da so celjske nemške družbe zasedle kočo za več tednov. Zato so slovenski turisti dobili le poredkoma prenočišče, a izzivalno vendarle Nemcev jim je isto še bolj oskutilo. Hvala Bogu, da je naš narodni preobrat odnesel tudi nemško trdnjavo v eni najlepših slovenskih planinskih dolin.