Parček: Razlika med redakcijama

| dovoljenje= javna last

| obdelano= 2

Fantastično zaokroženi kolobarji plavkastega dima so se leno zvijali po skromni izbiri tridesetletnega samca, gospoda Oroslava Pavlice, ki se je srdito premetaval po kanapeju. Bil je strahovito slabo razpoložen, da je venomer butal s pestjo ob zid in puhal goste oblake iz ust kot razjarjeni bog vetrov in hudih ur. In res gospod Oroslav, gospod Pavlica, — njemu v čast povedano, je bil cesarski uradnik — se je gnjevil in dimil upravičeno, zakaj pravkar je prinesel domov deseto košarico, prejeto od milostljive in prezale gospodične Mete Mezgove. In njegova volja je bila še slabša, njegovi »sto vragovi«, ki so mu rastli na jeziku, še bolj osoljeni, če je pomislil, da je teh vseh deset, čeprav malo poslajenih, in z raznimi vljudnimi frazami kot »velika čast, izredna odlika« itd. pozlačenih košaric prejel v istem mestu, slovečem po svojih opravljivih damah in škodoželjnih zarjavelih devicah.<br>