Ujetniki carevne: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.145:
===Četrti prizor===
'''Carevna. Aleksij.'''
'''Aleksij''' ''(oddaljen stoječ).'' Čudno, kakó ženska vrednost takoj vse izpremeni. ‒ Včeraj ‒včeraj sem bil ves drugačen, nego li danes.
'''Carevna''' ''(opazujóč, záse).'' Njega zaupanje je nekoliko izginilo! ''(Glasnó.)'' Vi ste malo boječ vojvoda?
'''Aleksij.''' Res, veličanstvo ‒ ako se spominam včerajšnjega dné in svoje drznosti ‒ skrbí me, da sem vzbudil Vašega veličanstva nevoljo ‒
'''Carevna.''' Zaradi svoje odkritosrčnosti? ‒ Ne, dasi ste se mi malo laskali.
'''Aleksij.''' O ne, ne, odkritosrčno sem se čudil ‒ in celó ta hip ‒
'''Carevna.''' Oj, ta hip je strah ‒
'''Aleksij.''' Oh, da ‒ ne ‒ to se pravi ako pomislim, kje sem ‒ kdo sem ‒
'''Carevna.''' Vi ste moj daljni netják.
'''Aleksij.''' Res ‒ zeló oddaljen ‒
'''Carevna.''' Oj, nekdaj sva si bila bliže! Se li spomínate še genljivega prizora iz najinih desetinskih lét ‒
'''Aleksij''' ''(záse).'' Mili Bog, sedaj me spomína prizorov ‒ in meni, da jih pametim ‒ ''(glasnó.)'' Izvestno, veličanstvo, spomínam se ‒
'''Carevna.''' Saj sem vedela! ''(Ognjevito.)'' Kaj ne, bilo je genljivo ‒
'''Aleksij.''' Oj, še sedaj me gane ‒
'''Carevna''' ''(vzdihujóč).'' Oj, ti lepi dnevi so minuli!
'''Aleksij''' ''(vzdihujóč).'' Oj, res, minuli so!
'''Carevna.''' Kakó sem lih mogla misliti, da ste Vi sedaj moj sovražnik? ‒ Kakó Vas mogla pustiti vzdihovati v ječi, kamor Vas je obsodila moja prednica! ‒ Ne bodite hudi, da se mi uže prej nij vzbudila misel, Vas videti, Vas zopet videti!
'''Aleksij.''' Kakó bi hud bil na Vas, veličanstvo? Bog me obvaruj tega! ‒ Presrečen bi jaz bil, ako Vaše opuščanje ‒
'''Carevna.''' Opuščanje? ‒ Kaj ste li zagrešili? ‒ Nič, prav nič! ‒ Sicer ne morem in ne smem Vam še neomejene prostosti dovoliti ‒ ''(vzdihne.)'' Oh, mi vladarji ne smemo vselej mili biti, kadar veleva srcé.
'''Aleksij''' ''(záse).'' Najbrš me zakuje začasno v lance.
'''Carevna.''' A tukaj ostanete; tukaj v tem gradi ‒ to bodi Vam ječa. Obljubíte, da je ne bodete ostavili?
'''Aleksij.''' Iz srca rad, ako veličanstvo semkaj pride stolovat.
'''Carevna.''' V poletji ‒ na vsak način
'''Aleksij.''' Pôtler Vas prosim, da me v zimi priklenete drugam ‒ kamor Vam ljubó.
'''Carevma.''' Ne, ne ostanete tukaj. ‒ Tukaj Vas lehkó pogostoma obiskavam ‒ časi ‒prav pogostoma ‒a pôtler se bode videlo, koliko Vam smém upati. ‒ Kdo vé? Vi ste duhovit mož ‒ zeló razumen ‒ res, posebno razumen ‒ ako se smem upirati na Vašo zvestóst! Oj, dobode se mnogo ujetníkov, sposobnih za dostojanstvenike v državi ‒
'''Aleksij.''' In dostojanstvenikov za ječe ‒
'''Carevna''' ''(smijóč se).'' Hudobnež! Vi namigovate na moje svétnike, kateri Van ničesar niso stvorili na koríst, a jaz, jaz sama sem se Vas spomnila. V bodoče obračajte se vselej name samó ‒ čujete? Name samó. ‒ Takoj začníte. ‒ Nu?
'''Aleksij.''' Veličanstvo ‒
'''Carevna.''' Kako milost ‒ naklonjenost ‒ sklenite roci ‒ proseč pogled ‒ takó!
'''Aleksij.''' Mílost! ''(Záse).'' Stoj, zlata prilika!
'''Carevna.''' Nu?
'''Aleksij.''' Jedva se osmelujem ‒
'''Carevna.''' Srčnóst!
'''Aleksij.''' Dobro dakle, veličanstvo, prosim, da podelite slobódo ubozemu častniku, kateri je bil tam-le v trdnjavi zaprt ‒ Kateri je še zaprt, sem htel reči.
'''Carevna.''' Kaj, blagi mož, za druzega Vi prosite?
'''Aleksij.''' Takó dobro je, kakor da prosim zase.
'''Carevna.''' Kaj je pregrešil?
'''Aleksij.''' Skôraj nič, veličanstvo, naopačen korak zoper ministra ''(záse)'' pri mazurki.
'''Carevna.''' Zakaj se ne pritoži?
'''Aleksij.''' Pri kom? ‒ Bog vé vse, toda vladarji ne zvedó ničesar.
'''Carevna.''' Imé ‒ njega imé?
'''Aleksij.''' Aleksij Razimovskij.
|