Na Ljubljanici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 28:
Dostojanstveno so odpluli čolni s pristana in praznične trobojnice so vztrepetale in zavihrale na njih. Zganile so se mišice zagorelih veslarjev in vesla so krepko pljusknila ob vodo. V vzornem redu se je razvrstila flotila raznovrstnih dvojk in trojk ter zaplesala po reki navzgor, po dva, po trije čolni vzporedno. Neposredno za vrstami teh gibkih ladjic pa je vzplavala oblastno po sredi struge široka in težka ribiška ladja z ogromno cirkumferencijo, povsem priprosta in neodičena, a z najvrlejšimi gardedamami na udobnih sedežih nakopičena. Ta neotesani, a praktični monstrum je bil krstil čolnovodja Peter Kljuka za »omnibus« ...
 
Moški rod je po večini vestno veslal, opravljivi ženski rod pa je brez izjeme klepetal. Zeleni bregovi ter jelše, vrbe, jeseni na njih so se zdajpazdaj bližali, približali in so se zopet umikali ter niso nikogar mikali. Splošna pozornost se ni mogla dvigniti s čolnov. V ozkem, a živahnem okviru je zaplapolalo življenje in se je povsem vdalo priprosti, zadovoljivi zabavi. Veselo razpoloženje so izrabljali zlasti reporterjireportérji kislih dovtipov. Najplitvejša šala je izzvala bučen, hvaležen smeh.
 
Razsodne gospodične so zvedavo, šegavo motrile lahna in prozorna oblačila izurjenih veslarjev ter so kritizirale ali bolje obirale njih razgaljene, od solnca opaljene ude. Čez dolgo so jih začela polagoma zanimati vesla in čolni, pozneje tudi Ljubljanica in naposled se je tuintam celo katera ozrla na breg.
Vrstica 36:
Aktualno, akutno je bilo izprva seveda vprašanje o športu na čolnih. Zgovorni dr. Repa, ki ga je bila vrgla nemila usoda za veslarja v uporni »omnibus«, se je utrudil prvi. In ko je počival, je živahno takole razmotrival:
 
»Prezdrava zabava je šport na vodi. Veslanje je enakomerna telovadba najvažnejših delov telesa. Mišice se krepé, debelé ... Ta šport vzgaja atlete! Prsi se širijo ... Vraga, priporočljiv šport zlasti za ženske! In kar je poglavitno! Po veslanju, sakramiš, zaspiš kot polh. Važnega upoštevanja vredna je tudi vsestranska udobnost. Če si truden, že v čolnu lahko počivaš, zasnivaš. In — hu! — tu je tudi dovolj prostora za razne krepilne objekte!« ...
 
Dr. Repa je krčevito stresel ogromen flaškon poleg sebe.
Vrstica 56:
Bum!
 
»Krave, pogum!« je kriknil iz sosednega čolna živi Živko. In preplašene krave so takoj repove zavihale in jo ubrale na pašo.
 
Splošni zvonki krohot je seveda vzbudila ta kravja idila. Zlasti so se zasmejale na admiralskem čolnu brez vsake afektacije tri male gracije. Bile so: Lina, Fina in Mina. Veslali so jih trije kavalirji, od časa do časa pa so tudi one same prijele za vesla in so veslale vse tri kavalirje z Admiralom vred. Do lakti razgaljene ročice so nežno vrtile vesla in lahni nasprotni vodni tok je tedaj uspešno ustavljal admiralski čoln.
Vrstica 94:
'''Dr. Škrjanec:''' »Seveda, ali moderne matere se ne brigajo za otroke!«
 
'''Dr. Repa:''' »Za Boga! Kje smo!?«
 
'''Dr. Škrjanec:''' »Na Ljubljanici.«
 
Tretja gardedama: »Kaj pa vendar zahtevate od naših deklet!? Denarja! Seveda!«
 
'''Dr. Škrjanec:''' »Denarja so lakomne samopašne kreature ...«
Vrstica 106:
'''Dr. Škrjanec:''' ... ki jim je življenje kupčija. Kramarji brez idealov. Z denarjem ne kupiš sreče, blago srce je vredno več kot steber iz zlata, visok z zemlje do neba!«
 
'''Dr. Alabaster tretji gardedami''': »Ali veste, milostiva, kaj samo more zahtevati od mladenk pošten mož, ki ima srce, roko in pamet?«
 
'''Dr. Repa:''' »Samo inteligence in ...«
Vrstica 154:
Poznal je par gospodov še iz lovske sezone in tem je privoščil zlasti ugodne poklone.
 
»Gospodje, he! Danes ste pa pametno ukrenili, da ste kar ženske s seboj vozili. Še drugič, še drugič. Saj meni ne bo treba skrbeti za —!«
 
»Šuti, Juri, in zakuri!!« se je razhudil patentirani lovec Rukar.
 
'''Juri:''' »Koga? Nojá, saj nisem rekel, da vam prikomandiram včasih —!«
Vrstica 164:
'''Juri:''' »No ja, jaz sem mislil.«
 
'''Rukar:''' »Nič nisi mislil! ...«
 
In skoro je vzplamenel mogočen kres pod sinjim svodom solnčnih nebes in ob tem živem kresu je zaplalo živo življenje cigansko. Gospe vrle so cvrle in gospodične zale so jim pomagale; ob kresu so vse vprek sedele in primitivne ražnje vrtele.