Vodniku, prvemu slovenskemu hribolazcu v spomin, ob stoletnici njegovega prihoda na Triglav dne 20. avgusta 1795: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Leska (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Leska (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
<poem>Naš rod duševna krila je temina; <br>
Stoletno je Slovenec spanje spal, <br>
Stoletja v sužnji h sponah vzdihoval.<br>
Ni v Čislih njemu bila domovina, <br>
Jezika ne domačega milina, <br>
A glej, tam daleč izza temnih gor <br>
Pripelje solnce dneva zlati zor! <br>
Vse oživi, zbežo ponočne sence, <br>
Vesel na delo vsakdo pohiti. — <br>
O pač tako si vstal, Vodnik, jim Ti!<br>
Prebudil iz stoletnih sanj Slovence, <br>
Pregnal kot solnca zgodnji žar temino, <br>
Oživil vso slovensko domovino.<br>
Zapel domaČ je glas . . . Bila je luč! , . .<br>
Rojakom si pokazal pot kreposti, <br>
Pokazal pot duševne visokosti, <br>
Podal do hrama si Modric jim ključ.<br>
Čarobne glase struna Ti zapela, <br>
Slovenec vzdramljen vstajal je na dan.<br>
Srcé mu pesem Tvoja je prevzela, — <br>
Prišel vstajenja dan je, dan krasan! <br>
Bila je luč . . . Začul domač se glas <br>
Po širni domovini, v slednjo vas <br>
Prekrasne pesmi, ki si Ti jo peval <br>
In z njo otrpla srca nam ogreval! — <br>
Redilo Te polje Ljubljansko, Sava, <br>
Navdale snežne Te kope Triglava,<br>
V Savici bistri pesmi slast si pil, <br>
Naš jezik, naš slovenski svet slavil. <br>
Odprl rojakom si pogled mračan, <br>
Pogled v slovenske kraje čarokrasne,<br>
V slapove glasne, v dole, gore jasne. —<br>
Oj v rajski svet, v planinski svet krasan! — <br>
Kjer po skalinah divja koza skače.<br>
Sred sivih pleš rod Žlahtnih rož cveté,<br>
Oziraš z vrhov v kraje se domače.<br>
Prekrasen svet pred Tabo se odpré:<br>
Bliz polje vidiš Korotana,<br>
Oràt tam vidiš Štajerca,<br>
In bližnji sosed ti Ljubljana,<br>
Tirolska, Ziljska majer'ca.<br>
In glej! Tja tudi naš pogled hiti,<br>
Rod vzore tiste, kakor Ti, goji:<br>
Za gorski svet Sloven se navdušuje,<br>
Za svet, kjer sklad na skladu se vzdiguje.<br>
Spomin nam Tvoj globoko v srcu vstaja,<br>
In ista do prekrasne domovine<br>
Ljubav plamteča srca vsem obhaja,<br>
In isti vzvišeni nas vodi vzor,<br>
Kot Tebe vodil, gori na planine.<br>
Zakliči mu planincev krepki zbor,<br>
V najlepšem kraju zbranih domovine, <br>
Od Stola naj odmeva do Triglava: <br>
„Buditeljn Vodniku slava, slava!" — <br/poem>
J. C. O.<br>