Uvodivna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
| avtor= Jovan Vesel Koseski
| opombe= Priskrbel Kozma Ahačič.
| obdelano=4
}}
 
Vrstica 27 ⟶ 28:
Včasih ojstre, nikda kužne,
Vas ne žali zdih in jok.
 
Naš roditelj, tertosadnik,
Sam iz lastne skusbe zna,
Rozge, ki spomlad se jókajo,
Kmetu pridnim žep nažókajo,
Tak razumi vinogradnik:
Solza v sklep vese1jeveselje da.
Ena nas je Boga hvalna,
Ta je glavna za ta ples,
Nekatera pak je šalna,
Kako zajde taka vmes?
 
V igrokazih starodavnih
Gre pavliha smerti vštric;
Vrstica 44 ⟶ 48:
Ima vsaka svoj poklic.
 
Po obsežku smo romance,
Vse na vagi lahka stvar,
Po domače, le za znance,
Modrijanu prazne kar.
 
Ki v steržen se iti trudi, Bo zadel na kako reč,
De bi vredna bila téhtanja, Včasih lika, gladbe, žéhtanja. - Kdor se pak oblikam čudi,
Bo zadel na kako reč,
Tem bo kako jedro všeč. Bo nektera vam nevažna; To je puste dobe znak, Cvetla ni Slovenji pražna, Čutil kerč je v desni vsak. Kjer pa hira prosto djanje, Rada pesmica zbolí;
De bi vredna bila téhtanja,
Zdaj Slovenja, prej zadúšena, Iz okornih spon je zlúšena, Prenehalo zdaj bo spanje
Včasih lika, gladbe, žéhtanja.
V blesk domovja, dvombe ni. Res je, bravšimu te stavke Kadkada se zdelo bo,
 
Terja de po kmetih davke, Ki v plačilu terdi so.
- Kdor se pak oblikam čudi,
Ki pa slajši misli vda se, Globokejši seže v stvar, Najde tud vesele známenja, Za poslopje krasno kámenja; Ak oberne brano na-se,
Tem bo kako jedro všeč.
Bo nektera vam nevažna;
To je puste dobe znak,
Cvetla ni Slovenji pražna,
Čutil kerč je v desni vsak.
 
Kjer pa hira prosto djanje,
Rada pesmica zbolí;
Zdaj Slovenja, prej zadúšena,
Iz okornih spon je zlúšena,
Prenehalo zdaj bo spanje
V blesk domovja, dvombe ni.
 
Res je, bravšimu te stavke
Kadkada se zdelo bo,
Terja de po kmetih davke, Ki v plačilu terdi so.
Ki v plačilu terdi so.
 
Ki pa slajši misli vda se,
Globokejši seže v stvar,
Najde tud vesele známenja,
Za poslopje krasno kámenja;
Ak oberne brano na-se,
Pojde v prid mu, nikda v kvar.
 
Tak smo mirne koreničke Za prihodni čversti hrast, Gnal bo verhe, ne veršičke; Domovini naši v čast. To pa niso vam obeti,
Tak smo mirne koreničke
So le želje do Bogá. - Bratje, sercu temu vpisani, Ste sami dovolj prebrisani, Žita v setvi znate zreti, Ali v prid bo žetva šla.
Za prihodni čversti hrast,
Gnal bo verhe, ne veršičke;
Domovini naši v čast.
To pa niso vam obeti,
So le želje do Bogá.
 
- Bratje, sercu temu vpisani,
Ste sami dovolj prebrisani,
Žita v setvi znate zreti,
Ali v prid bo žetva šla.
 
</poem>