Pija pl. Kušin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 205:
 
==IV==
Med tem pa, ko sta se Elza in Kulievski tako brezskrbno udajala nesramni ljubezni, vladala je v gradu Rajmunda pl. Kušina velika žalost. <br />
 
Bled in boreč se s smrtjo leži Rajmund na svoji postelji. Ob strani mu stojita brat Ludovik in neutelešljivo plakajoča Pija.
— Dolgo je že bolehal, a pred tednom se je hudo prehladil, moral je v posteljo, iz katere se ni več pobral. Čutil je, da ide njegovo življenje proti koncu, poklical je duhovnika, a zdravnika ni hotel. Naznanil je tudi bratu Ludoviku in hčerki Piji, da je na smrtni postelji ...<br />
 
Sedaj stojita ob njegovi strani, a niti besedice ne pride iz njegovih ust — v omedlevici leži. Tožno zre Ludovik v obličje umirajočega brata, kateri ga je celo življenje tako ljubil, mu tako rad odpuščal njegovoe lahkomislenosti ...<br />
Neutešljivo plaka Pija, videč, da izgubi za vedno svojega očeta, da ostane sama brez roditeljev — sirota. Vsa obupna poljublja bledo očetovo lice, moli in prosi Boga, naj ji pusti očeta še živega, naj jo nikar ne pusti samo v tem burnem svetu ...<br />
 
Rajmundu je nekoliko odleglo. Odprl je steklene oči in prosil brata, naj ga vzdigne.<br />
Neutešljivo plaka Pija, videč, da izgubi za vedno svojega očeta, da ostane sama brez roditeljev — sirota. Vsa obupna poljublja bledo očetovo lice, moli in prosi Boga, naj ji pusti očeta še živega, naj jo nikar ne pusti samo v tem burnem svetu ...<br />
V pretrganih stavkih pričel je s hreščečim glasom:<br />
 
"Brat Ludovik — sedaj ostaneš sam — edini moški našega — plemenitega rodu. Ah — težko se mi je ločiti — od sveta, ne — da bi ga še ljubil — saj moje življenje — bilo je itak — žalostno in tožno, ne, ampak težko radi mojega otroka — Pije". Pri teh besedah se tožno ozre na plakajočo hčer. "Toda", težak vzdih se mu izvije iz prsi, "predno se ločim — za vedno, odkrijem še zadnjo — skrivnost. Pija oprosti — idi nekoliko vun; imam nekaj — tajnega z bratom."<br />
Rajmundu je nekoliko odleglo. Odprl je steklene oči in prosil brata, naj ga vzdigne.<br />
Pija brzo ugodi prošnji svojega očeta, Rajmund pa nadaljuje s slabotnim glasom: <br />
 
"Oženil sem se kakor veš — in iz tega zakona imam — Pijo. A — še pred tem zakonom —imel sem ljubavno razmerje — z Agato Lukičevo in rodila mi je nezakonskega — sina Henrika. Jaz sem ji izplačal — veliko svoto denarja in — molčala je. Omožila se je kmalu z nekim plemenitim — časnikom Gutensteinom a sin ostal je pri — Henrik ostal je in dobil — še polubrata — Edvarda. Sedaj veš vse —a to sem ti povedal — le zaradi tega, ker sem spoznal včeraj iz Pijinih besed, da čuti neko ljubezen do Henrika. Ne pusti tega, saj veš brat in sestra sta. — Ako pa bi bila sila — razodeni Piji to skrivnost. — — Vse moje premoženje in posestva — pa izročam tebi in tudi štena in dobra. — Testament je že storjen. — Pokliči Pijo — — — <br />
V pretrganih stavkih pričel je s hreščečim glasom:<br />
Pija, od sedaj naprej — ti bodi tvoj dobri oče — stric Ludovik. Ubogaj ga in slušaj kakor si mene in —" zadnjega stavka ni izgovoril. Hud kašelj ga je posilil, skozi usta mu je bruhnilo mnogo krvi, omahnil je nazaj in utihnil za vedno, vedno ...<br />
 
"Brat Ludovik — sedaj ostaneš sam — edini moški našega — plemenitega rodu. Ah — težko se mi je ločiti — od sveta, ne — da bi ga še ljubil — saj moje življenje — bilo je itak — žalostno in tožno, ne, ampak težko radi mojega otroka — Pije". Pri teh besedah se tožno ozre na plakajočo hčer. "Toda", težak vzdih se mu izvije iz prsi, "predno se ločim — za vedno, odkrijem še zadnjo — skrivnost. Pija oprosti — idi nekoliko vun; imam nekaj — tajnega z bratom."<br />
 
Pija brzo ugodi prošnji svojega očeta, Rajmund pa nadaljuje s slabotnim glasom: <br />
 
"Oženil sem se kakor veš — in iz tega zakona imam — Pijo. A — še pred tem zakonom —imel sem ljubavno razmerje — z Agato Lukičevo in rodila mi je nezakonskega — sina Henrika. Jaz sem ji izplačal — veliko svoto denarja in — molčala je. Omožila se je kmalu z nekim plemenitim — časnikom Gutensteinom a sin ostal je pri — Henrik ostal je in dobil — še polubrata — Edvarda. Sedaj veš vse —a to sem ti povedal — le zaradi tega, ker sem spoznal včeraj iz Pijinih besed, da čuti neko ljubezen do Henrika. Ne pusti tega, saj veš brat in sestra sta. — Ako pa bi bila sila — razodeni Piji to skrivnost. — — Vse moje premoženje in posestva — pa izročam tebi in tudi štena in dobra. — Testament je že storjen. — Pokliči Pijo — — — <br />
 
Pija, od sedaj naprej — ti bodi tvoj dobri oče — stric Ludovik. Ubogaj ga in slušaj kakor si mene in —" zadnjega stavka ni izgovoril. Hud kašelj ga je posilil, skozi usta mu je bruhnilo mnogo krvi, omahnil je nazaj in utihnil za vedno, vedno ...<br />
 
==V==