Pija pl. Kušin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 21:
V sedemnajstem letu je bila, a njene ustnice še niso čutile one poljuba sladke groze, njeno srce je bilo mirno in čisto kot sinji zrakovi ...
 
Največ časa izven šole prebila je v svoji elegantno opremljeni in vedno vzorno očiščeni sobici. Tu je kvačkala umetne čipke, čitala zamišljeno kakega domačega poeta, a kadar ji je presedalo že vse to, sedla je h klavirju in kmalu so zadoneli po tihi sobici močni, burni a zopet tihi, božajoči, Chopinovi akordi ...<br />
 
Le kadar je sijal zunaj izvanredno mili pomladanski dan, nataknila si je na bogate, temnokostanjeve kodre majhno, svileno čepico in lahnih korakov odhitela po svitlih, mramornih stopnicah vun, med žuborenjem in krikom mestnega hrupa dalje v milo, prosto naravo ... Ni se menila, ako so se upirali v njo pogledi polni globoke ljubezni in hrepenenja, polni očaranja, polni — strasti; ni poslušala neslanih dovtipov gigrlskih častnikov, ne zaljubljenih fraz bledoličnega, jetičnega dijaka; z nežnim nekako prezirljivim nasmehom na rožnih ustnicah je hitela dalje, dalje ...
 
Vrstica 32 ⟶ 33:
Pospešila je trudne korake; izpod vihrajočega krilca so se zdajpazdaj posvetile bele, čipkaste hlačce — obračale nase pozornost večernih šetalcev, a ne meneč se za te, hitela je dalje, vedno bližje doma ...
 
Odprla je vrata, v sobici je bila že luč. Na mizi je ležalo pismo, malo, višnjevo, elegantno. Radovedno raztrga ovitek in čita:<br />
 
Draga moja Pija!