Wikivir

Aljažev stolp na Triglavu: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Leska (pogovor | prispevki)
111 urejanj
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Otvoritev Vodnikove koče | avtor= | izdano= ''Planinski vestnik'' 25. avgust 1895 (1/8), 119-122 | vir= {{fc|dlib|E2R3AJJI|s=1–2|dLib 8}} | dovolje...
 
Leska (pogovor | prispevki)
111 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
| obdelano= 4
}}
 
'''Aljažev stolp na Triglavu.'''
m _ ... .v.
 
rjUJI^noDne 7. avgusta opoldne je prvikrat solneesolnce obsijalo najvišjo stavbo na Slovenskem., ki jo je tako duhovito zasnoval vlevlč. gospod župnik .)J. Aljaž in po njegovem načrtu tako lepo izvršil g. Belec, kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta dan bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenske turistike.
Težavno je bilo spraviti stolp na vrh Triglava. Sest korenjakov, ki so od mladega vajeni hoji po njega strminah, je znosilo v tednu dni posamezne, 15 do 20 kg težke kosove na višino. Tukaj so jih sam g. Belec in štirje pomočniki zopet v petih urah sestavili, staknili, zatrdili in na vse strani pričvrstili. Štiri močne bakrene vrvi, katere so vrhu stožaste strehe zavite v klobčič, so izpeljane v skale in vanje krepko pritrjene, peta bakrena vrv pa drži v bližnje snežišče na severni strani kakih 30 metrov daleč. Le-ta bode bolje odvajala strelo od stolpa ter od klinov in žrebljev, ki so zabiti v skalovje in zaliti s cementom. Stavba je okolo in okolo obložena z 1 m visokim kamenenim zidom, da bode uspešneje kljubovala viharju. Vrata so majhna zato, da burja nima tolike moči; zapirajo se sama. Zunaj stolpa je edino slovenski napis, znotraj pa glede strele svarilni napisi v slovenskem, nemškem, laškem, ruskem, francoskem in angleškem jeziku. Ob notranji steni je razpeta sloveča Bernhardova Triglavska panorama z imeni vseh vidnih vrhov in krajev; po njej se vsakdor lahko razgleda široko po prekrasni zemlji, ki se razgrinja pod njim z vso svojo mirno veličastnostjo. Prozorov alt oken je osem v dveh vrstah. Skozi štiri gornja gledaš lahko stoje, skozi štiri spodnja pa sede. Sipe so premične i ji se lahko s na mej o, če hoče gledalec nu odprtino nastaviti daljnogled. V stolpu se nahajajo dve polici, dva samo vara, šest kositrnih kozarcev, dve volneni odeji, trije stoli, barometer iu vpisna knjiga. Toplomer je nameščen zunaj.▼
 
[[Kategorija:Planinski vestnik]][[Kategorija:Dela leta 1895]]▼
▲Težavno je bilo spraviti stolp na vrh Triglava. SestŠest korenjakov, ki so od mladega vajeni hoji po njega strminah, je znosilo v tednu dni posamezne, 15 do 20 kg težke kosove na višino. Tukaj so jih sam g. Belec in štirje pomočniki zopet v petih urah sestavili, staknili, zatrdili in na vse strani pričvrstili. Štiri močne bakrene vrvi, katere so vrhu stožaste strehe zavite v klobčič, so izpeljane v skale in vanje krepko pritrjene, peta bakrena vrv pa drži v bližnje snežišče na severni strani kakih 30 metrov daleč. Le-ta bode bolje odvajala strelo od stolpa ter od klinov in žrebljev, ki so zabiti v skalovje in zaliti s cementom. Stavba je okolo in okolo obložena z 1 m visokim kamenenim zidom, da bode uspešneje kljubovala viharju. Vrata so majhna zato, da burja nima tolike moči; zapirajo se sama. Zunaj stolpa je edino slovenski napis, znotraj pa glede strele svarilni napisi v slovenskem, nemškem, laškem, ruskem, francoskem in angleškem jeziku. Ob notranji steni je razpeta sloveča Bernhardova Triglavska panorama z imeni vseh vidnih vrhov in krajev; po njej se vsakdor lahko razgleda široko po prekrasni zemlji, ki se razgrinja pod njim z vso svojo mirno veličastnostjo. Prozorov altali oken je osem v dveh vrstah. Skozi štiri gornja gledaš lahko stoje, skozi štiri spodnja pa sedesedé. SipeŠipe so premične i jiin se lahko s na mej osnamejo, če hoče gledalec nuna odprtino nastaviti daljnogled. V stolpu se nahajajo dve polici, dva samo varasamovara, šest kositrnih kozarcev, dve volneni odeji, trije stoli, barometer iuin vpisna knjiga. Toplomer je nameščen zunaj.
[[Kategorija:Valentin Vodnik]]
 
Stolp je izdelati iz najboljše železno kovine tako solidno in praktično, da se mu ni prav nič bati ne burje niti strele. Edino šipe utegne strela pobiti, zato pa jih bo vedno pod skalo pripravljenih v nadomestilo. Izkušeni, osiveli vodniki in delavci, ki so bili že neštevilnokrat na Triglavu in do dobra poznajo silne elemente, zatrjujejo, da nikakor ne bo strela uničila stolpa.
 
Vse stroške za ta imenitni razgtednikrazglednik in zavetnik je založil njega izumitelj vle,vlč. gospod župnik Aljaž, kijeki je že od leta 1887. snoval sedaj srečno izvršeni načrt. Iz srca mu čestitamo na popolnem uspehu in na neomejenem priznavanju, katero mu ustno in pismeno izražajo najodličnejsenajodličnejše osebe, turisti iu turist iin njeturistinje prve vrste. DoscdajDosedaj je prejel že nad dvajset pravilipravih slavospevov za svoje delo. Naj mu bo ta hvala nepristranskih ljudi najlepše povračilo za njegovo domoljubno požrtvovalnost, katero so nekatere domače kukavice h telehtele prešerno 11 jestiujesti, pa tudi veselo bodrilo za izvršitev vselivseh plemenitih namer v čast in slavo preljube slovensko domovine. Bog vsemogočni pa mu brani trdni stolp ter čuvaj vseh nezgod domačine in tujce, ki bodo iz njegovega varnega zavetja občudovali prelepo stvarjenje božje!
 
▲[[Kategorija:Planinski vestnik]][[Kategorija:Dela leta 1895]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Aljažev_stolp_na_Triglavu«