Wikivir

Orožnova koča na Črni Prsti: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Leska (pogovor | prispevki)
111 urejanj
Nova stran z vsebino: Orožnova koča na Črni Prsti. jOLakor znano, slovi Črna Prst v Bohinjskem gorovji zaradi krasnega razgleda ■^^¿^ter zbok nenavadno lepe in mnogovrstne tlore. Razgled s...
 
Leska (pogovor | prispevki)
111 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
Orožnova koča na Črni Prsti.
jOLakorKakor znano, slovi Črna Prst v Bohinjskem gorovji zaradi krasnega razgleda ■^^¿^ter zbok nenavadno lepe in mnogovrstne tloreflore.
 
Razgled s Črne Prsti, ki je 1845 m visoka, je velikanski. Od tod vidiš Bohinjsko dolino in Bohinjsko jezero, Triglav in vso njegovo družbo, dalje Rožico, Golico, Stol, Storžič, Grintovec, Ojstrico in mnogo drugih vrhov Kamniških in Solčavskih planin, Kranjsko ravnino, Šmarno Goro ter Dolenjsko hribovje. Proti jugu ti pa zre grmečestrmeče oko Snežnik, Jadrijansko morje in Beneško ravnino.
Vrh Orne Prsti je proti Tolminski strani v istini podoben botaničnemu vrtu, kakor ga kaj radi imenujejo domači in tuji prirodoslovci. Tod rasto med drobno travo naj kras ncjše planinske cvetlice, katerim ni vrstnic nikjer drugod, izmed njih pa se liki ovčice na cvetni trati bleste snežnobelc pcčnice.▼
 
Zaradi tega in ker je na drugi strani Orne Gore stoječa planinska koča postavljena j ako neugodno in je brez razgleda, je „Slov. plan. društvo" po nasvetu g. Josipa Ravhekarja iz Boh. Bistrice sklenilo v odborovi seji dne 14. julija 1893. I. zgraditi primernejšo kočo na planini pod Liscem (1346 m\ Dva dni po tem ukrepu je odborov pooblaščenec zagotovil društvu sta vb išče za kočo. Bohinjska in Saviška občina sta rade volje prepustili potrebni del sveta zastonj.▼
▲Vrh OrneČrne Prsti je proti Tolminski strani v istini podoben botaničnemu vrtu, kakor ga kaj radi imenujejo domači in tuji prirodoslovci. Tod rasto med drobno travo naj kras ncjšenajkrasnejše planinske cvetlice, katerim ni vrstnic nikjer drugod, izmed njih pa se liki ovčice na cvetni trati bleste snežnobelcsnežnobele pcčnicepečnice.
Prve dni meseca marcija 1894. 1. so delavci začeli les sekati in ga na sankali vlačiti na svoj prostor, kjer so ga pozneje obdelali. Težavno in zamudno je bilo to delo, kajti dokaj debel so morali tudi nad uro daleč po najhujših strminah vlačiti, ker v bližnji okolici ni bilo dobiti primernega drevja.▼
 
Junija meseca, ko je skopnel sneg, se, je pričelo pravo delo. Skalnati stav-binski prostor je bilo treba razstreliti in zravnati, da je bilo moči nanj postaviti kočo. Delavci so navzlic silno neugodnemu vremenu delali tako pridno in uspešno, da je bil'*, koča gotova prve dni meseca julija. Izdelana pa je iz prav debelih in
▲Zaradi tega in ker je na drugi strani OrneČrne Gore stoječa planinska koča postavljena j akojako neugodno in je brez razgleda, je „Slov. plan. društvo" po nasvetu g. Josipa Ravhekarja iz Boh. Bistrice sklenilo v odborovi seji dne 14. julija 1893. I. zgraditi primernejšo kočo na planini pod Liscem (1346 m\). Dva dni po tem ukrepu je odborov pooblaščenec zagotovil društvu sta vb iščestavbišče za kočo. Bohinjska in Saviška občina sta rade volje prepustili potrebni del sveta zastonj.
silno širokih plohov in krita s skodlami. Dolga je 11',» m, široka 6l/s m 111 v'~ soka tudi 6Vs w Pred vhodom ima verando, s katere so vstopi v kuhinjo z odprtim ognjiščem in iz kuhinjo v sobo, 71/» m dolgo, 6Va m široko in 3 m visoko. Svetloba prihaja v sobo skozi tri okna. V njej stoje velika podolgovata miza, klopi
 
i ji stoli. Za ležo jo pripravljenih na pogradu ob eni celi steni 8 žimnie, 8 blazin iji 22 odej. Tu lahko počiva nad 20 oseb, pod streho je pa prostora še za več ljudi. V sobi sc nahaja mnogo podob in zemljevidov, nekaj knjig 5ai listov ter skrinja z vsemi potrebnimi zdravili.
▲Prve dni meseca marcija 1894. 1l. so delavci začeli les sekati in ga na sankalisankah vlačiti na svoj prostor, kjer so ga pozneje obdelali. Težavno in zamudno je bilo to delo, kajti dokaj debel so morali tudi nad uro daleč po najhujših strminah vlačiti, ker v bližnji okolici ni bilo dobiti primernega drevja.
Koča stoji na najugodnejšem mestu. Varna je proti silnim vetrovom in proti plazom, a od nje se ti odpira prekrasen razgled na Bohinjsko dolino, na nje divno jezero in na mogočni Triglav. Koča z opravo vred je stala 1008 gld. ter je zavarovana proti nezgodam prt „Banki Slaviji" za 1300 gld. K opravi koče so mnogo pripomogli v blagu ali v gotovini naslednji p. n. gg. dobrotniki: Arko, Auer, Borštner, Dolenc, Groričnik, Grcčelj, Jeglič in Leskovic, Kajzelj, Kol man, Kosler, Lenče, Lenček, Lozar, Petrič, Petričič, Skaberne, Soss, dr. Tavčar, Tosti, Urbane, Zagorjan, Zaje, Zalaznik, Zdešar in Seunig. Vsem njim prisrčna zalivala!▼
 
Na Orno Prst vodita dva pota iz Bohinjske Bistrice. Najprikladncjši je pot, katerega je „Slov. plan. društvo" popravilo in zazuameiiovalo. Pot ta pelje iz Bistrice čez travnike in senožeti, nekaj časa po ravnini, potem pa polagoma navzgor po gozdu mimo pastirskih stanov in dalje po skalnatem svetu proti planini Lisec, na kateri so po leti pastirji in sirarji. Med potjo to vabi na pozirek mrzel studenec. Do „Orožnove koče" dospeš iz Bohinjske Bistrico lahko v 2ure. Hoja je zelo prijetna, ker imaš ves čas krasen razgled na Bohinjsko dolino in jezero, slap Bistriški iu na Triglav. Malo korakov od „Orožnove koče" vre močan mrzel studenec. Od koče drži potem pot čez planino Lis. c proti sedlu, do katerega prideš v % ure. Na tem sedlu se vidi ona črniea, po kateri je dobila gora ime Orna Prst. Od tod do vrha je še '/2 1,ro hoda. Druga pot, ki jo jo tudi zazuameiiovalo „Slov. plan. društvo", pelje iz vasi Polje skozi vas Žlan do Orožnove koče. Tretja pot pa drži iz Sonce čez Petrovo Brdo in Podbrdo na Orno Prst. Ta pot je pač polna divnih krasot, a je zelo dolga.▼
Junija meseca, ko je skopnel sneg, se je pričelo pravo delo. Skalnati stavbinski prostor je bilo treba razstreliti in zravnati, da je bilo moči nanj postaviti kočo. Delavci so navzlic silno neugodnemu vremenu delali tako pridno in uspešno, da je bila, koča gotova prve dni meseca julija. Izdelana pa je iz prav debelih in silno širokih plohov in krita s skodlami. Dolga je 11 1/2 m, široka 6 1/2 m in visoka tudi 6 1/2m. Pred vhodom ima verando, s katere se vstopi v kuhinjo z odprtim ognjiščem in iz kuhinje v sobo, 7 1/2 m dolgo, 6 1/2 m široko in 3 m visoko. Svetloba prihaja v sobo skozi tri okna. V njej stoje velika podolgovata miza, klopi in stoli. Za ležo je pripravljenih na pogradu ob eni celi steni 8 žimnic, 8 blazin in 22 odej. Tu lahko počiva nad 20 oseb, pod streho je pa prostora še za več ljudi. V sobi se nahaja mnogo podob in zemljevidov, nekaj knjig in listov ter skrinja z vsemi potrebnimi zdravili.
Kočo na Orni Prsti je „Slov, plan. društvo" slovesno otvorilo dne .15. julija 1894. leta. V soboto dne 14. julija se je z opoldanskim gorenjskim vlakom odpeljalo nad 50 članov in prijateljev „Slov. plan. društva" v Lesce, od tod pa na vozeh, okrašenih z zelenjem in zastavami, dalje skozi Bled in Bohinjsko Belo do Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Beli so izletnike pozdravljali s streljanjem, nežne roke pa so jim delile duhteče cvetje. Navdušeni in veseli so se izletniki prepevaje dalje popeljali po divui Bohinjski dolini. Že pred vasjo Nomonj so nekateri hribolazci, katerim je bila lega „Orožnove koče" znana, kazali novo kočo, ki se jako razločno vidi s ceste. Ta pogled je izletnike še bolj navdušil, in veselje je prikipclo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Boh. Bistrico, na katerem je bil prisrčni napis:▼
 
„Odpira prva koča se planinska, Raduje vsa dolina se Bohinjska!"▼
▲Koča stoji na najugodnejšem mestu. Varna je proti silnim vetrovom in proti plazom, a od nje se ti odpira prekrasen razgled na Bohinjsko dolino, na nje divno jezero in na mogočni Triglav. Koča z opravo vred je stala 1008 gld. ter je zavarovana proti nezgodam prtpri „Banki Slaviji" za 1300 gld. K opravi koče so mnogo pripomogli v blagu ali v gotovini naslednji p. n. gg. dobrotniki: Arko, Auer, Borštner, Dolenc, GroričnikGoričnik, GrcčeljGrečelj, Jeglič in Leskovic, KajzeljKajzer, Kol manKolman, Kosler, Lenče, Lenček, Lozar, Petrič, PetričičPetričić, Skaberne, Soss, dr. Tavčar, Tosti, UrbaneUrbanc, Zagorjan, ZajeZajc, Zalaznik, Zdešar in Seunig. Vsem njim prisrčna zalivala!
Gospoda župan iu obe. tajnik iz Bohinjsko Bistrice sta tu s prisrčnimi besedami pozdravila izletnike, v katerih ime seje načelnikov namestnik „Slov. plan. društva" g-. Kruleč zahvalil za prelepi vzprejcin.▼
 
▲Na OrnoČrno Prst vodita dva pota iz Bohinjske Bistrice. NajprikladncjšiNajprikladnejši je pot, katerega je „Slov. plan. društvo" popravilo in zazuameiiovalozaznamenovalo. Pot ta pelje iz Bistrice čez travnike in senožeti, nekaj časa po ravnini, potem pa polagoma navzgor po gozdu mimo pastirskih stanov in dalje po skalnatem svetu proti planini Lisec, na kateri so po leti pastirji in sirarji. Med potjo to vabi na pozirekpožirek mrzel studenec. Do „Orožnove koče" dospeš iz Bohinjske Bistrico lahko v 2ure2 ½ ure. Hoja je zelo prijetna, ker imaš ves čas krasen razgled na Bohinjsko dolino in jezero, slap Bistriški iuin na Triglav. Malo korakov od „Orožnove koče" vre močan mrzel studenec. Od koče drži potem pot čez planino Lis. cLisec proti sedlu, do katerega prideš v %1/2 ure. Na tem sedlu se vidi ona črnieačrnica, po kateri je dobila gora ime OrnaČrna Prst. Od tod do vrha je še '1/2 1,roure hoda. Druga pot, ki jo jo tudi zazuameiiovalozaznamenovalo „Slov. plan. društvo", pelje iz vasi Polje skozi vas Žlan do Orožnove koče. Tretja pot pa drži iz SonceSorice čez Petrovo Brdo in Podbrdo na OrnoČrno Prst. Ta pot je pač polna divnih krasot, a je zelo dolga.
 
▲Kočo na OrniČrni Prsti je „Slov, plan. društvo" slovesno otvorilo dne .15. julija 1894. leta. V soboto dne 14. julija se je z opoldanskim gorenjskim vlakom odpeljalo nad 50 članov in prijateljev „Slov. plan. društva" v Lesce, od tod pa na vozeh, okrašenih z zelenjem in zastavami, dalje skozi Bled in Bohinjsko Belo do Bohinjske Bistrice. V Bohinjski Beli so izletnike pozdravljali s streljanjem, nežne roke pa so jim delile duhteče cvetje. Navdušeni in veseli so se izletniki prepevaje dalje popeljali po divuidivni Bohinjski dolini. Že pred vasjo NomonjNomenj so nekateri hribolazci, katerim je bila lega „Orožnove koče" znana, kazali novo kočo, ki se jako razločno vidi s ceste. Ta pogled je izletnike še bolj navdušil, in veselje je prikipcloprikipelo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Boh. Bistrico, na katerem je bil prisrčni napis:
 
▲„Odpira prva koča se planinska, Raduje vsa dolina se Bohinjska!"
Raduje vsa dolina se Bohinjska!"
 
▲Gospoda župan iuin obeobč. tajnik iz Bohinjsko Bistrice sta tu s prisrčnimi besedami pozdravila izletnike, v katerih ime sejese je načelnikov namestnik „Slov. plan. društva" g-. KrulečKrulec zahvalil za prelepi vzprejcinvzprejem.
 
V Boh. Bistrici je bilo jako živahno in praznično, raz strehe so plapolale mnogobrojne zastave. Izletniki so posedli ob šumeči Bistrici, se pokrepčali in opravili z vsemi potrebnimi rečmi za hojo na Črno Prst. Ob šestih so odrinili ter med 8. in 9. srečno dospeli do koče. Tam jih je društveni načelnik g. prof. Orožen, ki je bil uže zjutraj odšel iz Ljubljane z nekaterimi gospodi, pozdravil prav prisrčno, puške in topiči so pa veselo naznanjali njih prihod. Pred okrašeno kočo je na dolgom drogu vihrala velika slovenska trobojnica.
 
Vsi so sedaj šli v novo kočo, kjer so jim „Planinski piparji" preljubeznivo postregli z jedjo in pijačo. Bil je prav lep in vesel večer, prvi večer v prvi slovenski planinski koči. Tamburaški zbor „Planinskih pipa rje vpiparjev" je igral domače skladbe, pevci so popovalipopevali, pod Liscem pa so Bohinjci prižgali velikanski kres, ki je čarobno odseval v temno noč.
Žalibog, da jo pričelo deževati: to pa izletnikov nikakor ni spravilo v slabo voljo. Pozno so polegli ter sladko počivali v svoji koči. — Ko so se zjutraj prebudili, je lilo tako močno, da se je moral skupni izlet na vrh Črne Prsti opustiti; le nekateri so šli navzlic hudemu dežju na vrh, a prišli so do kože premočeni nazaj. Občinski tajnik g. Kavhekar je zjutraj iz Bistrice s seboj pripeljal še nekoliko izletnikov; mnogo jih jo pa ostalo zaradi slabega vremena v dolini.▼
 
▲Žalibog, da joje pričelo deževati: to pa izletnikov nikakor ni spravilo v slabo voljo. Pozno so polegli ter sladko počivali v svoji koči. — Ko so se zjutraj prebudili, je lilo tako močno, da se je moral skupni izlet na vrh Črne Prsti opustiti; le nekateri so šli navzlic hudemu dežju na vrh, a prišli so do kože premočeni nazaj. Občinski tajnik g. KavhekarRavhekar je zjutraj iz Bistrice s seboj pripeljal še nekoliko izletnikov; mnogo jih joje pa ostalo zaradi slabega vremena v dolini.
 
Po 8. uri zjutraj je veter toliko pretrgal oblake, da je ponehalo deževati in se je toliko uvedrilo, da se je slavnostna otvoritev koče mogla vršiti.
 
Društveni načelnik gosp. profesor Fran Orožen je z lepimi besedami razložil pomen turistike, omenil delovanja „Slov. plan. društva" ter stavbe prve koče, v kateri so ravnokar izletniki preživeli nekaj veselih ur. Toplo se je zahvalil občini Bohinjski Bistrici, vsem Bohinjcem, posebno pa občinskemu tajniku gosp. Josipu KavhekarjuRavhekarju za vodstvo in nadzorstvo stavbe tote koče iuin za prireditev lepega vzprojeni avzprejema ter je tako otvoril kočo.
Društveni odbornik gosp, Josip Hauptinan je potem hvaležno poudarjal velike zasluge načelnika gosp. profesorja Orožna za razvoj in napredek društva ter je v znak hvaležnosti celega društva prvo slovensko planinsko kočo krstil po prvem načelniku „Slov. plan. društva" „„Orožnovo kočo"".▼
 
Prikazala se je sedaj izza. zagrinjala tabla, in na njej je bilo citati: „Slovensko planinsko društvo". Orožnova koča. 1346 m. 1894. Veselo so zagrmeli streli, tainburaši so zaigrali in pevci zapeli. Načelnik se je zahvalil za to odlikovanje ter dejal, da mu ta dan kot najlepši njegovega življenja ostane vedno v veselem spominu.▼
▲Društveni odbornik gosp, Josip HauptinanHauptman je potem hvaležno poudarjal velike zasluge načelnika gosp. profesorja Orožna za razvoj in napredek društva ter je v znak hvaležnosti celega društva prvo slovensko planinsko kočo krstil po prvem načelniku „Slov. plan. društva" „„Orožnovo kočo"".
Izletnike, pred kočo in na verandi stoječe, je potem fotograf gosp. Lerget-porer fotografoval.▼
 
Ob 10. uri so se izletniki o prav lepem vremenu vrnili v Bistrico, kjer so obedovali. Bili so povsod prav dobro in prijazno postrežem.▼
▲Prikazala se je sedaj izza. zagrinjala tabla, in na njej je bilo citatičitati: „Slovensko planinsko društvo". Orožnova koča. 1346 m. 1894. Veselo so zagrmeli streli, tainburašitamburaši so zaigrali in pevci zapeli. Načelnik se je zahvalil za to odlikovanje ter dejal, da mu ta dan kot najlepši njegovega življenja ostane vedno v veselem spominu.
 
▲Izletnike, pred kočo in na verandi stoječe, je potem fotograf gosp. Lerget-porerLergetporer fotografoval.
 
▲Ob 10. uri so se izletniki o prav lepem vremenu vrnili v Bistrico, kjer so obedovali. Bili so povsod prav dobro in prijazno postrežempostreženi.
 
Po treh popoldne so se poslovili od gostoljubnih Bohinjcev in krasne doline ter se odpeljali čez Bled v Lesce. Po celi dolini so jih pozdravljali domačini z veselim streljanjem.
 
Vsakemu izletniku ostane ta izlet vedno v prijetnem spominu.
 
Potem izletu t. j. od 16. julija do 9. oktobra I. I. je v kočo doslodošlo še 23 hribo-lazcevhribolazcev. Eden izmed njih je na prvo stran spominske knjige napisal naslednjo vrstice:
Na Črni Prsti. Na zračni višavi stojim, Strmim,1▼
 
Razgrinja pred mano čarobni se kras, Smehljajo poljano naproti se mi zeleneče, Pozdravlja goric zelenečih me pas, Pozdravljajo hišo me trgov in most sc blesteče, Pozdravlja me sinje valovje morja, Pozdravljajo sive me glave gora — Dežela slovenska, dežela čudes, — bodi zdrava! Po kterej radosti oko se solzeče mi plava, Ko tu na višavi stojim, Strmim ....
Na Črni Prsti.
 
▲Na Črni Prsti. Na zračni višavi stojim, Strmim,1
 
Strmim!
 
Razgrinja pred mano čarobni se kras,
 
Smehljajo poljane naproti se mi zeleneče,
 
Pozdravlja goric zelenečih me pas,
 
Pozdravljajo hiše me trgov in mest se blesteče,
 
Pozdravlja me sinje valovje morjá,
 
Pozdravljajo sive me glave gorá —
 
Dežela slovenska, dežela čudes, — bodi zdrava!
 
Po kterej radosti oko se solzeče mi plava,
 
Ko tu na višavi stojim,
 
Strmim . . . .
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Orožnova_koča_na_Črni_Prsti«