O planinskih lekarnicah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: ==O planinskih lekamicah.== Spisal H.R., mag. farm. Namen planinskih koč je znan vsakemu, njih pravo vrednost pa ve ceniti le hribolazec sam. Da ugajajo te koče popolno... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 75:
Da nosljamo navadno čisto vodo, v kateri je razpuščen galun, kedar nam teče kri iz nosa, je bolj ali manj znano. Majhen požirek, kvečjemu dva te raztopine pa ustavi tudi bljuvanje krvi.
Večja steklenica triodstotne raztopine borove kisline bo služila onim, ki zavezujejo rane v koči. Izplaknili jih bodo s to tekočino, da na ta način zamoré vse škodjive kali, to je da dezinficirajo rane. Tudi za izmivanje ust je dobra borova kislina, posebno če ji je pri dejanjih nekaj timolovih kristalov.
Za različne želodčne sitnosti rabi soda, za izpraznitev želodca pa služijo čistilne kroglice.
Citronova kislina spada v planinsko lekarnico iz dvojnih ozirov. Prvič zamori trahica te kisline, razpuščene v kozarcu vode, pripravljene za užitek, vse škodljive snovi, katerih je več ali manj v vsaki vodi, drugič pa ti da raztopina te kisline z nekoliko cukrom znano prijetno pijačo, limonado. Peneč prašek si narediš iz enega dela te kisline in treh delov sode.
Tudi zoper mrzlico in trganje po glavi bodi kaj pripravljenega. Kinin je zanesljivo sredstvo. Odmerjen bodi v kočni lekarni že po dozah in sicer, ker je zelo grenek, v oblatih.
Zlomljeno kost treba hitro zopet uravnati, toda to mora storiti le zvedenčeva roka. Sam ne poskušaj tega nikdar! Bodisi kost uravnana ali ne, vsekakor jo je pritrditi, da bode v miru, na deščico (šino). Zatorej bodi v vsaki planinski lekarnici pripravljenih nekaj deščic, ali pa vsaj nekaj debelega in močnega popirja (platnic), da si jih lahko ukrojimo. Sploh pa je v gorah vse dobro, da se le da pripravno prirediti: dober je dežnik ali palica, kuhalnica, knjiga, drevesna skorja, itd. Vsaki reči pa je treba mehko podložiti.
Zadostuj tudi to. Kočna lekarnica, tako oskrbljena in založena, more ustrezati vsestranski. Seveda, lišajev ali pljučnice ne pojde nihče zdravit na goro. Izmed orodja zadostujejo škarje in nekaj iglic. Poglavitno pa je seveda navodilo za uporabo. Glede tega bi nasvetoval to in le: Na notranji strani vratec bodi pritrjen indeks z alfabetnim zaznamkom posameznih bolezni, poleg njih pa naj bodo pripisana dotična sredstva. N. pr. :
Mrzlica: kinin.
Volk: cinkova pasta, svinčena voda.
Na vsaki posamezni steklenici bodi pod imenom zdravnilu natančen navod. N. pr.:
Kafrov cvet:
Zobobol: nekaj kapljic (na bombažu v zob). Trganje: kjer so bolečine, drgni z vato, napojeno v tem cvetu. Slabosti: zauži 5-10 kapljic na cukru. Omdlevica: pod nos.
S tem naj sklenem. Veselilo me bode, ako s pričujočimi vrsticami dosežem, kar sem želel: da se naše koče tudi na ta stran pridobe pri tujcih ugleda, ki ga bodo gotovo, ako bodo videli, da so urejene za vsem komfortom. Rad bom ču nadalje iz ust tega ali onega domačina, kako si je na planinah po kmalu opravljeni nezgodi pridobil za planinstvo le še večjega veselja.
Majhen pripomoček bodi slednjič planinska lekarnica v dosego pravega ter vzvišenega namena turistiki: krepčati telo in duha.
| |||