Dobrač: Razlika med redakcijama

dodanih 11.362 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Dobrač | avtor= Fran Kocbek | izdano= ''Planinski vestnik'' (1895), letnik 1, številka 10, (1/2), 145-150 | vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:...)
 
| naslov= Dobrač
| avtor= Fran Kocbek
| izdano= ''Planinski vestnik'' (1895), letnik 1, številka 10, (1/2), 145-150, ''Planinski vestnik'' 25. novembra (1895), letnik 1, številka 11, (2/2), str. 161-165,
| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRGX6IPJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dplaninski+vestnik%27&pageSize=25&fyear=1895 dLib 10],{{fc|dlib|GA16XBNS|s=xx|dLib 11}}
| dovoljenje= javna last
| opombe= Spisal Fr. Kocbek.
| obdelano= 3
}}
 
==I.==
 
Skoraj v vsaki deželi ali večji pokrajini se nahaja katera osamelo stoječa gora, na katero lahko dolaziš, z vrha pa uživaš krasen in širen razgled. Ime take gore hitro zaslovi, in turisti jo kaj radi pohajajo. Kar je v Švici sloveči Rigi, v Salzkammergutu z „vzpenjačo" preskrbljeni Schafberg, Rogačka Gora na Štajerskem, na Kranjskem znameniti Sv. Jošt, to je na Koroškem Dobrač, katerega novodobni Nemci tudi nazivajo „Villacher Alpe", dasi je slovensko ime prastaro.
(Dalje prihodnjič)
 
==II.==
 
(Dalje in konec.)
 
Razgled z Dobrača je razsežen in eden najslikovitejših v vseh Alpah. Dostojno ga sploh ni možno popisati. Proti jugu, zahodu in severu zreš neštevilno množico skalnatih vršacev, proti vzhodu pa gledaš ljubko hribovje z dolinami, po katerih se bleste jezera, mesta, vasi, cerkve in gradovi. Kaj krasen je pogled na obila in velika jezera, n. pr. Belo, Osojansko, Blačko, veliko Vrbsko jezero. Izmed nebrojnih vrhov naj omenim samo najbolj znane. Na vzhodu omejujejo razgled Svinjska Planina in Golovec, Pohorje z Veliko Kopo, Karavanke s Peco, Ojstrcem in Košuto; od Savinskih planin opaziš: Olševo. Raduho, Ojstrico, Skuto, Grintovec in Kočno, dalje Storžič in mnogo drugih vrhov. Na jugu se diviš nebotičnim Julijskim Alpam, v katerih se odlikujejo mogočni Triglav, Razor, Prisojnik, Mojstroka, Jalovec, Mangart, Monte Canin. Vis (Wischberg), Bramkofel ali Monte Montaccio. Na zahodu vidiš nepregledno množico vrhov Karenskih Alp, ostrovoglatih Dolomitov, Zilskih Alp in sneženih Visokih Tur. Izmed Dolomitov nas zanimajo zlasti: Monte Pelmo, Antelao, Marmelada (3434 m), Sorapis, Kellerwand, Paralba ali Hochweisstein: v Zilskih planinah osobito Unholdi, v Visokih Turah pa Veliki Klek, Grosses Wiesbachhorn, Hoher Aar, Ankogel, Hochalpenspitze, Hafnereck, Sonnbliek. Proti severu vidiš Dachstein (3000 m) in Nizko Ture, med njimi: Hoehgollig, Preber, Königstuhl. Predigstuhl, Eisenhut, in Zirbitzkogel. Na sever zreš še v del Dravske doline z Bistrico ter tudi v Pliberg z nasprotno ležečimi rudniškimi rovi. Proti zahodu pa se ne moreš načuditi krasoti Zilske doline z mnogobrojnimi vasmi, cerkvicami in Preseškim jezerom, po dolini pa se vijuga reka Žila liki srebrna nit po šareni preprogi bujnih travnikov in žitorodnega polja; na vzhodu opaziš še mesto Celovec. Tam, kjer se ti izgublja Zilska dolina proti Tirolskemu, opaziš še Oetzthalski lednik. Zares čaroben je razgled z Dobrača, katerega ne opiše niti najspretnejše pero; treba ga je videti in uživati. Tu boš strmel nad veličastnim stvarstvom božjim, v katerem si ti le majhen črviček.
 
Z Dobrača je narisanih že več panoram. Prvo panoramo je napravil Julij pl. Rumbold; litografoval jo je J. Rauseh na Dunaju 1. 1852. Marko Pernhart jo je potem izdelal z magnetničnim teodolitom v 4 oljnatih slikali, po 4 sežnje dolgih, katere so bile v lasti Pavla Mühlbacherja in obešene v njegovem gradu Zigulu pri Celovcu. Drugo panoramo Pernhartovo manjše mere je založila knjigarnica J. Leona v Celovcu (cena 40 kr.). Litografovan razgled, napravljen od Jakoba Caneianija, je založil F. Hofmann v Beljaku. Najnovejšo panoramo je izdalo „Nem. in avstr. plan. društvo" I. 1882. kot prilogo lista „Zeitsehrift"; narisal jo je nedavno umrli slikar Karol Haas *), s katerim sem imel priliko na potu k Sv. Duhu se osebno seznaniti. Imena vršacem jo določil H. Findenegg, pregledal pa jih jo dr. A. Sattler. Glede natančne reprodukcije in zanesljivosti imen prekaša ta vse prejšnje panorame.
 
Na Dobrač vodijo poti z raznih strani. Navadno gredo turisti v Pliberg ali pa v Zilsko dolino, kamor držita dva pota. Eden vodi zelo strmo po skalovju Grada — Schlossberg (skoraj po breznih) v Čače (Sack). Od slovenske cerkvice greš po produ v mnogih in strmih ključih ob južnem pobočju, tako imenovani „Sehneide"; pri križu kreneš na levo po strminah. Drugi pot vodi pri križu na desno, potem vijugasto med pritlikovino strmo navzdol do Semmlerhütte, kamor dospeš v 1 uri. Koča leži na travniku krasno: od nje imaš prav lep razgled. To sedlo meji vodovje dveh jarkov, od katerih vodi Thorgraben v Bute, drugi pa med Kuhriegelom, Prižnico in Gradom v Čače. Strmi pot po skalovju je priporočati le izbornim turistom; po drugem skozi Thorgraben dospeš prav lahko v Vf2 ure v Čajno ali mimo Semmlerhutte v Čače, kjer je v bližini grad Wasserleouburški.
 
Omenil sem že, da se je velik del Dobrača po potresu odtrgal in pokril lep del Zilske doline. V srednji Evropi je bil dne 25. januvarija I. 1348. eden naj-silovitejših potresov: o njem naj nekoliko več objavim. **)
 
Soglasno po vseh zgodovinskih virih je bil takratni potres najhujši na Koroškem in Kranjskem, glavna katastrofa pa v Beljaku; a tudi Štajerska je po potresu hudo trpela. Na Italijanskem so čutili potres v Ferari, Toskani, Baveni, Trevisu in v Benetkah. V Raveni se je porušil velik del mesta, v Benetkah pa so se podrli veliki zvoniki in je ubilo mnogo moških in žensk. V Lombardiji se je podrlo mnogo zvonikov in zidov. Zlasti grozovito je razdeval potres po Frijulskem; v Ogleju se je porušila bazilika.
 
Z Beneškega se je potres širil skozi Alpe na Slavonsko in v nekatere dele Dalmacije. Na Tirolskem je bilo posebno razdejano mesto Bolean, kjer se je zrušilo 10 hiš in 1 zvonik. A tudi na sever je daleč segel potres; čutili so ga v Lambaehu na Gorenjem Avstrijskem, v Dunajskem Novem Mestu na Dolenjem Avstrijskem, manj pa na Češkem, kjer se ni nobeno poslopje porušilo. Iz Avstrije so se raztezali sunki na Bavarsko, Švabsko in v Alemanijo do francoske meje. Kronist Fritsche Closener je pisal o mestu Strassburgu: „Do man zalt 1348 jar an St. Paules dage nach winnahten, do kam ein erdbitem. der zu Strassburg merkelich waz und doch nicht schedelich, aber doch in anderen landen det er grossen schaden". (Ko so šteli leto 1348. na dan sv. Pavla po božiču, je bil potres, katerega so čutili v Strassburgu, a ni škodoval, vender pa je povzročil veliko škodo po drugih deželah). S Koroškega poroča Detmar, da so se pri Žabnici porušili vsi gradovi in cerkve, takisto tudi pri Podkloštru gradovi in hiše; izginilo je 18 vasi in okoli 3000 ljudi. O usadu Dobrača poročajo nam viri iz Podkloštra: „Auf St. Pauli Bekehrungstag ist der Berg vor dem Gesichte gegenüber Mitternacht (to je Dobrač) durch ein Erdbüden zerspaltet herunter gefallen, 17 Dörfer, 3 Gschlösser und 9 Gotteshäuser völlig versehütt, welche meisten dem Kloster (v Podkloštru) gehörige gewesen und selbe Güter vom hl. Otto gestiftet worden. Der Gailfluss (Zila) hat sieh auch angeschwollen und etlieh tag nicht durchgebrochen, hernach ebnermassen das Wasser schaden zugefügt". (Na dan izpreobrnenja sv. Pavla je potres razklal goro, ležečo proti severu, in popolnoma zasul 17 vasi. 3 gradove in 9 cerkva, katero so bile večinoma samostanska last in ustanovljene po sv. Otonu. Reka Zila je tudi narasla in nekaj dni ni mogla prodreti, potem pa je voda učinila škodo).
 
Navadno čitamo o tem potresu, da je prebit v Podkloštru stal mašujoc pred oltarjem v cerkvi, zaslišal zamolklo podzemeljsko bobnenje in, gledajoč skozi cerkveno okno, opazil, da so je vrh Dobrača majal, kakor pripogiblje veter drevo. Kronist Marian pravi o tem doslovno: „Es war um die Vesperzeit bei hellscheinender Sonne, gleich darauf aber bei mit finsterem Gewölke überzogenen Firmamente, dass Abt Florimcmd ein entsetzliches Erdbeben schauen musste". (Bilo je ob večernicah pri solnčnem svitu: kmalu potem pa so nebo pokrili temni oblaki, in opat Florimund je gledal grozovit potres). To je razumeti tako, da je bil za njegovega vladanja potres: iz napačnega umevanja gorenjega mesta je potem nastala pravljica, da je skozi okno videl usad Dobrača: tega pa nobeden zgodovinski vir ne potrjuje ***).
 
V Podkloštru je bil tudi samostan poškodovan; prah je ležal „zwei Spannen hoch" (dve pedi visoko). Po gozdih so opazovali, kako je bilo drevo ob drevo. V zvonikih so jeli zvonovi sami od sebe zvoniti, povsod se je slišalo vpitje in tarnanje. „So war alles ertatertt gleichsam ausser sich in Meinung es sei der jüngste Tag". (Tako so bili vsi kakor raz sebe in so mislili, da je sodnji dan). Goswin Marienberški pripoveduje, da je ob Žili nastala taka povodenj, da je požrla hiše in vasi, blago in ljudi, ljudstvo je pa bežalo na planine.
 
Usad Dobrača je opustošil Zilsko dolino na 11 kilometrov daljave. Česar ni pokril usad, pa je uničila zajezena reka: saj še dandanes močvari pribrežje. Ako se pelješ z Zilsko železnico od Čajne proti Podkloštru, še zdaj opaziš grobljast svet, porastel z redkimi gozdi; imenuje se Prodi ali Schütt (spec, karte).
 
Na Koroškem se je porušilo mnogo gradov, vasi in cerkva; zgodopisci zlasti omenjajo: Fedcrann, Kellersberg, Ortenburg. grad Sternberg, Wasserleonburg, Hollenburg, cerkevKirschenteuer. Radsberg, grad Waldenstein v Junski dolini. Z gradu Hoehosterwitz se je sesul stolp.
 
Bazen Dobrača se je odkrhnila tudi Grlica v Osojansko jezero. V onem usodnem trenotku se je peljalo več ljudi po cesti ob jezeru; vsi ti so žalostno poginili.
 
Najgrozovitejša katastrofa pa je bila v Beljaku. Detinar von Lübeck piše: „Der erdpidem zerfürt die grozzen, würdigen stat Villaeh, das si mit läuten und mit gut gänzlich verdarb und versank, das niemand lebendig auskom denn kaum vierzig mensch". (Potres je uničil veliko častitljivo mesto Beljak, ki je popolnoma preminilo z ljudmi in blagom in se pogreznilo, da ni nihče živ pobegnil razen 40 ljudi). V petek popoldne je bila ravno služba božja v veliki župni cerkvi, kjer je bilo okoli -500 ljudi zbranih. Močan sunek poruši nenadoma cerkev, da se ni niti eden človek rešil. Isto se je zgodilo pri frančiškanih v cerkvi sv. Miklavža. Po Rubeisu ni ostala v mestu nobena hiša nepoškodovana, razen malih lesenih koč. Mesto je bilo kup gramoza, vse mostno obzidje podrto; zato je Bamberški škof meščanom odpustil ves davek. V Beljaku, ki je bil tacaš znamenito trgovsko mesto, je bilo po raznih virih 5000 ljudi ubitih. Ker so ob potresu že kurili za večerjo, se je vnelo podrto lesovje, in je nastal ogenj. Iz dveh vodnjakov je tekla vroča črna voda, da ni nihče mogel ostati v bližini.
 
Kako težko si je Beljak po tem hudem udarcu opomogel, sklepamo lahko iz tega, da še I. 1380. ni stalo obzidje, dasi jim je škof Friderik obljubil za 4 leta denarja, gradiva in jih oprostil davka.
 
O tem, kako dolgo je ta siloviti potres trajal, nimamo iz srednjega veka povsem zanesljivih poročil. Trdi se, da je bilo v oni noči od 25, do 26. januvarija okoli 40 sunkov, ki so se ponavljali skozi 24 dni in noči. A že prihodnje leto dne 3. avgusta, se je zopet zelo zatreslo ob Dobračn, takisto tudi v letih 1359. in 1360.
 
Naj se naposled omenim, da je Dobrač tudi v narodnem oziru imeniten. Zdaj stoji kot pri rod en branik ob jezikovni meji, kajti krasna Zilska dolina je do Šmohora slovenska, severno pobočje Dobračevo proti Plibergu pa že nemško.
 
Vsakemu, kdor rad lagotno potuje, priporočam obisk Dobrača in Zilske doline: krasen užitek mu bode bogato poplačal mali trud ter mu ostal v živem spominu, kakor ostane tudi meni in mojemu prijatelju tovarišu.
 
 
*)K. Haas je umrl dne 2. septembra 1895. 1. v Šmolioru v Zilski dolini. Narisal je mnogo panoram.
 
**) Nekoliko v dopolnilo spisa P. Seidla „Potresi na Kranjskem in Primorskem" v „Ljub. Zvonu" I, 1895., str. 551., kjer je napačno natisneno 25. februvarija.
 
***) Das Erdbeben in Kärnten im Jahre 134S und die Zerstörung von Villach,, spisal prof. dr. F. G. Hann. Carinthia 1892, list 3. Po tem kritičnem viru je posneto poročilo o potresu.
 
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
28

urejanj