Dobrač: Razlika med redakcijama

dodanih 8 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
Razgled z Dobrača je razsežen in eden najslikovitejših v vseh Alpah. Dostojno ga sploh ni možno popisati. Proti jugu, zahodu in severu zreš neštevilno množico skalnatih vršacev, proti vzhodu pa gledaš ljubko hribovje z dolinami, po katerih se bleste jezera, mesta, vasi, cerkve in gradovi. Kaj krasen je pogled na obila in velika jezera, n. pr. Belo, Osojansko, Blačko, veliko Vrbsko jezero. Izmed nebrojnih vrhov naj omenim samo najbolj znane. Na vzhodu omejujejo razgled Svinjska Planina in Golovec, Pohorje z Veliko Kopo, Karavanke s Peco, Ojstrcem in Košuto; od Savinskih planin opaziš: Olševo. Raduho, Ojstrico, Skuto, Grintovec in Kočno, dalje Storžič in mnogo drugih vrhov. Na jugu se diviš nebotičnim Julijskim Alpam, v katerih se odlikujejo mogočni Triglav, Razor, Prisojnik, Mojstroka, Jalovec, Mangart, Monte Canin. Vis (Wischberg), Bramkofel ali Monte Montaccio. Na zahodu vidiš nepregledno množico vrhov Karenskih Alp, ostrovoglatih Dolomitov, Zilskih Alp in sneženih Visokih Tur. Izmed Dolomitov nas zanimajo zlasti: Monte Pelmo, Antelao, Marmelada (3434 m), Sorapis, Kellerwand, Paralba ali Hochweisstein: v Zilskih planinah osobito Unholdi, v Visokih Turah pa Veliki Klek, Grosses Wiesbachhorn, Hoher Aar, Ankogel, Hochalpenspitze, Hafnereck, Sonnbliek. Proti severu vidiš Dachstein (3000 m) in Nizko Ture, med njimi: Hoehgollig, Preber, Königstuhl. Predigstuhl, Eisenhut, in Zirbitzkogel. Na sever zreš še v del Dravske doline z Bistrico ter tudi v Pliberg z nasprotno ležečimi rudniškimi rovi. Proti zahodu pa se ne moreš načuditi krasoti Zilske doline z mnogobrojnimi vasmi, cerkvicami in Preseškim jezerom, po dolini pa se vijuga reka Žila liki srebrna nit po šareni preprogi bujnih travnikov in žitorodnega polja; na vzhodu opaziš še mesto Celovec. Tam, kjer se ti izgublja Zilska dolina proti Tirolskemu, opaziš še Oetzthalski lednik. Zares čaroben je razgled z Dobrača, katerega ne opiše niti najspretnejše pero; treba ga je videti in uživati. Tu boš strmel nad veličastnim stvarstvom božjim, v katerem si ti le majhen črviček.
 
Z Dobrača je narisanih že več panoram. Prvo panoramo je napravil Julij pl. Rumbold; litografoval jo je J. Rauseh na Dunaju 1. 1852. Marko Pernhart jo je potem izdelal z magnetničnim teodolitom v 4 oljnatih slikali, po 4 sežnje dolgih, katere so bile v lasti Pavla Mühlbacherja in obešene v njegovem gradu Zigulu pri Celovcu. Drugo panoramo Pernhartovo manjše mere je založila knjigarnica J. Leona v Celovcu (cena 40 kr.). Litografovan razgled, napravljen od Jakoba Caneianija, je založil F. Hofmann v Beljaku. Najnovejšo panoramo je izdalo „Nem. in avstr. plan. društvo" I. 1882. kot prilogo lista „Zeitsehrift"; narisal jo je nedavno umrli slikar Karol Haas<ref>K. *)Haas je umrl dne 2. septembra 1895. 1. v Šmolioru v Zilski dolini. Narisal je mnogo panoram.</ref>, s katerim sem imel priliko na potu k Sv. Duhu se osebno seznaniti. Imena vršacem jo določil H. Findenegg, pregledal pa jih jo dr. A. Sattler. Glede natančne reprodukcije in zanesljivosti imen prekaša ta vse prejšnje panorame.
 
Na Dobrač vodijo poti z raznih strani. Navadno gredo turisti v Pliberg ali pa v Zilsko dolino, kamor držita dva pota. Eden vodi zelo strmo po skalovju Grada — Schlossberg (skoraj po breznih) v Čače (Sack). Od slovenske cerkvice greš po produ v mnogih in strmih ključih ob južnem pobočju, tako imenovani „Sehneide"; pri križu kreneš na levo po strminah. Drugi pot vodi pri križu na desno, potem vijugasto med pritlikovino strmo navzdol do Semmlerhütte, kamor dospeš v 1 uri. Koča leži na travniku krasno: od nje imaš prav lep razgled. To sedlo meji vodovje dveh jarkov, od katerih vodi Thorgraben v Bute, drugi pa med Kuhriegelom, Prižnico in Gradom v Čače. Strmi pot po skalovju je priporočati le izbornim turistom; po drugem skozi Thorgraben dospeš prav lahko v Vf2V 2 ½ ure v Čajno ali mimo Semmlerhutte v Čače, kjer je v bližini grad Wasserleouburški.
 
Omenil sem že, da se je velik del Dobrača po potresu odtrgal in pokril lep del Zilske doline. V srednji Evropi je bil dne 25. januvarija I. 1348. eden naj-silovitejših potresov: o njem naj nekoliko več objavim. **)
Vsakemu, kdor rad lagotno potuje, priporočam obisk Dobrača in Zilske doline: krasen užitek mu bode bogato poplačal mali trud ter mu ostal v živem spominu, kakor ostane tudi meni in mojemu prijatelju tovarišu.
 
 
*)K. Haas je umrl dne 2. septembra 1895. 1. v Šmolioru v Zilski dolini. Narisal je mnogo panoram.
 
**) Nekoliko v dopolnilo spisa P. Seidla „Potresi na Kranjskem in Primorskem" v „Ljub. Zvonu" I, 1895., str. 551., kjer je napačno natisneno 25. februvarija.
28

urejanj