Dobrač: Razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
Na Dobrač vodijo poti z raznih strani. Navadno gredo turisti v Pliberg ali pa v Zilsko dolino, kamor držita dva pota. Eden vodi zelo strmo po skalovju Grada — Schlossberg (skoraj po breznih) v Čače (Sack). Od slovenske cerkvice greš po produ v mnogih in strmih ključih ob južnem pobočju, tako imenovani „Sehneide"; pri križu kreneš na levo po strminah. Drugi pot vodi pri križu na desno, potem vijugasto med pritlikovino strmo navzdol do Semmlerhütte, kamor dospeš v 1 uri. Koča leži na travniku krasno: od nje imaš prav lep razgled. To sedlo meji vodovje dveh jarkov, od katerih vodi Thorgraben v Bute, drugi pa med Kuhriegelom, Prižnico in Gradom v Čače. Strmi pot po skalovju je priporočati le izbornim turistom; po drugem skozi Thorgraben dospeš prav lahko v V 2 ½ ure v Čajno ali mimo Semmlerhutte v Čače, kjer je v bližini grad Wasserleouburški.
 
Omenil sem že, da se je velik del Dobrača po potresu odtrgal in pokril lep del Zilske doline. V srednji Evropi je bil dne 25. januvarija I. 1348. eden naj-silovitejših potresov: o njem naj nekoliko več objavim<ref> Nekoliko v dopolnilo spisa P. **)Seidla „Potresi na Kranjskem in Primorskem" v „Ljub. Zvonu" I, 1895., str. 551., kjer je napačno natisneno 25. februvarija.</ref>.
 
Soglasno po vseh zgodovinskih virih je bil takratni potres najhujši na Koroškem in Kranjskem, glavna katastrofa pa v Beljaku; a tudi Štajerska je po potresu hudo trpela. Na Italijanskem so čutili potres v Ferari, Toskani, Baveni, Trevisu in v Benetkah. V Raveni se je porušil velik del mesta, v Benetkah pa so se podrli veliki zvoniki in je ubilo mnogo moških in žensk. V Lombardiji se je podrlo mnogo zvonikov in zidov. Zlasti grozovito je razdeval potres po Frijulskem; v Ogleju se je porušila bazilika.
Z Beneškega se je potres širil skozi Alpe na Slavonsko in v nekatere dele Dalmacije. Na Tirolskem je bilo posebno razdejano mesto Bolean, kjer se je zrušilo 10 hiš in 1 zvonik. A tudi na sever je daleč segel potres; čutili so ga v Lambaehu na Gorenjem Avstrijskem, v Dunajskem Novem Mestu na Dolenjem Avstrijskem, manj pa na Češkem, kjer se ni nobeno poslopje porušilo. Iz Avstrije so se raztezali sunki na Bavarsko, Švabsko in v Alemanijo do francoske meje. Kronist Fritsche Closener je pisal o mestu Strassburgu: „Do man zalt 1348 jar an St. Paules dage nach winnahten, do kam ein erdbitem. der zu Strassburg merkelich waz und doch nicht schedelich, aber doch in anderen landen det er grossen schaden". (Ko so šteli leto 1348. na dan sv. Pavla po božiču, je bil potres, katerega so čutili v Strassburgu, a ni škodoval, vender pa je povzročil veliko škodo po drugih deželah). S Koroškega poroča Detmar, da so se pri Žabnici porušili vsi gradovi in cerkve, takisto tudi pri Podkloštru gradovi in hiše; izginilo je 18 vasi in okoli 3000 ljudi. O usadu Dobrača poročajo nam viri iz Podkloštra: „Auf St. Pauli Bekehrungstag ist der Berg vor dem Gesichte gegenüber Mitternacht (to je Dobrač) durch ein Erdbüden zerspaltet herunter gefallen, 17 Dörfer, 3 Gschlösser und 9 Gotteshäuser völlig versehütt, welche meisten dem Kloster (v Podkloštru) gehörige gewesen und selbe Güter vom hl. Otto gestiftet worden. Der Gailfluss (Zila) hat sieh auch angeschwollen und etlieh tag nicht durchgebrochen, hernach ebnermassen das Wasser schaden zugefügt". (Na dan izpreobrnenja sv. Pavla je potres razklal goro, ležečo proti severu, in popolnoma zasul 17 vasi. 3 gradove in 9 cerkva, katero so bile večinoma samostanska last in ustanovljene po sv. Otonu. Reka Zila je tudi narasla in nekaj dni ni mogla prodreti, potem pa je voda učinila škodo).
 
Navadno čitamo o tem potresu, da je prebit v Podkloštru stal mašujoc pred oltarjem v cerkvi, zaslišal zamolklo podzemeljsko bobnenje in, gledajoč skozi cerkveno okno, opazil, da so je vrh Dobrača majal, kakor pripogiblje veter drevo. Kronist Marian pravi o tem doslovno: „Es war um die Vesperzeit bei hellscheinender Sonne, gleich darauf aber bei mit finsterem Gewölke überzogenen Firmamente, dass Abt Florimcmd ein entsetzliches Erdbeben schauen musste". (Bilo je ob večernicah pri solnčnem svitu: kmalu potem pa so nebo pokrili temni oblaki, in opat Florimund je gledal grozovit potres). To je razumeti tako, da je bil za njegovega vladanja potres: iz napačnega umevanja gorenjega mesta je potem nastala pravljica, da je skozi okno videl usad Dobrača: tega pa nobeden zgodovinski vir ne potrjuje<ref> ***)Das Erdbeben in Kärnten im Jahre 134S und die Zerstörung von Villach,, spisal prof. dr. F. G. Hann. Carinthia 1892, list 3. Po tem kritičnem viru je posneto poročilo o potresu.</ref>.
 
V Podkloštru je bil tudi samostan poškodovan; prah je ležal „zwei Spannen hoch" (dve pedi visoko). Po gozdih so opazovali, kako je bilo drevo ob drevo. V zvonikih so jeli zvonovi sami od sebe zvoniti, povsod se je slišalo vpitje in tarnanje. „So war alles ertatertt gleichsam ausser sich in Meinung es sei der jüngste Tag". (Tako so bili vsi kakor raz sebe in so mislili, da je sodnji dan). Goswin Marienberški pripoveduje, da je ob Žili nastala taka povodenj, da je požrla hiše in vasi, blago in ljudi, ljudstvo je pa bežalo na planine.
 
Vsakemu, kdor rad lagotno potuje, priporočam obisk Dobrača in Zilske doline: krasen užitek mu bode bogato poplačal mali trud ter mu ostal v živem spominu, kakor ostane tudi meni in mojemu prijatelju tovarišu.
 
 
**) Nekoliko v dopolnilo spisa P. Seidla „Potresi na Kranjskem in Primorskem" v „Ljub. Zvonu" I, 1895., str. 551., kjer je napačno natisneno 25. februvarija.
 
***) Das Erdbeben in Kärnten im Jahre 134S und die Zerstörung von Villach,, spisal prof. dr. F. G. Hann. Carinthia 1892, list 3. Po tem kritičnem viru je posneto poročilo o potresu.
 
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
28

urejanj