Rokovnjaška koča: Razlika med redakcijama

 

Počitek v zanimivi mestni spalnici in postrežba Bistriške kuharice Micke, ki vzorno skrbi za telesne potrebe Bistriških turistov, sta nas spravila v najboljšo voljo.

 

»Vse ste že oblezli, Rokovnjaške koče pa gotovo še niste videli!« se je oglasila Micka, opazivši naše brezuspešno posvetovanje.

Dober svet je zlatega denarja vreden. Pripovedke o Rokovnjaški koči in rokovnjačih, res, kar nas je bilo Kamničanov, so bile vsakemu znane; vedeli smo vsi, da so pred nedavnim časom prebivali v Bistrici rokovnjači in tu imeli svoje koče; saj pomni različne dogodke iz rokovnjaških časov vsaki starejši človek v Kamniškem okraju. Toda nobeden se v hipu ni tega domislil, in bili smo takoj vsi pripravljeni, da si ogledamo ta ostanek domače zgodovine, kateri je tudi v »Rokovnjačih« označen, tem bolj, ker je komaj pol ure od mestne koče oddaljen.

 

 

Reza Bodljaj naprej, za njo ostala družba in zadaj nosač fotografskega aparata, tako smo se pomikali kmalu nato v breg za mestno hišo nad izvirkom. Breg, v katerega smo lezli, je začetek grebena, ležečega vzporedno z glavnim pogorjem od Brane do Škarij, in omejuje južno dolino Sedelšek z enako imenovanim hudournikom v dolini (nem. Freithofthal spec. karte). Pot je obraščena z redkim mešanim drevjem in je zelo prijetna, ker ni preveč strma. Kakih deset minut drži naravnost v breg ob ozkem, napol zaraščenem hudournem potočku, ob katerem raste poleg gričevnika mnogo »roženburca« (tako imenuje Micka najnovejši specifikum za difterijo: »Rhodiola«) in zlatega jabolka (Lilium bulbiferum L., L. Martagon), katerega korenina je dobra, ako »lasje izpadajo«. Divje raste ta rastlina više, ravno tako čemerika (Veratrum album L.); najbrž ju je hudournik zanesel v dolino. Prišli smo na vlažna tla, posuta z dračjem in

Od »prve straže« pelje po kozji stezi pot v Sedelšek, kateri je zelo nagnjen in ima mnogo kataraktov; zato je dohod proti hudourniku popolnoma nemožen. Jermanski rob pada pod potom na Sedlo takoj navpično v Sedelšek, in pod to steno, po kateri se ne bi prišlo drugače kakor po vrvi, se nahaja »Nandetova koča«, imenovana tako po rokovnjaškem »papežu« Nandetu.

 

 

Takih naravnih votlin se nahaja v Bistrici obilo, posebno znamenite pa so Mokriške radi mnogih okostij votlinskega medveda.