Redakcija: 18:07, 28. april 2018 uredi ZalaCuk (pogovor \| prispevki) 23 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:13, 28. april 2018 uredi razveljavi ZalaCuk (pogovor \| prispevki) 23 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 25: V večji meri je ta načrt zvršen tudi v Kocbekovi koči, samo da je prizidan še pastirski oddelek. Zato pa ima koča več prednosti. Pastir jo namreč lahko oskrbuje, snaži in nadzoruje, streže turistom in jim daje mleka. Ta oddelek je bil potreben tu zlasti še iz krajevnih ozirov. Skoraj po enem načrtu sta napravljeni planinski koči z dvema oddelkoma, namreč: „Orožnova koča" na Črni Prsti in „Vodnikova koča" na Velem Polju. Pri teh je kuhinja z odprtini ognjiščem ločena od spalnice, ki je ob enem jedilnica. Taka razdelitev ima svoje dobre in slabe strani. Zagovorniki dobre strani trde, da se na ta način spalnica obvaruje dima, katerega napravlja odprto ognjišče. Tudi se iz spalnice ne vidi kuhanje, kar nekaterim ni všeč. Toda v takih kočah pogrešamo toploto, ki je zelo važna. Znano je, da v višinah kmalu po solnčnem zahodu nastane mraz, ki je proti jutru še toliko hujši. Bivanje v nekurjeni sobi postane lahko neznosno. )<ref>Na Dobraču sva si s prijateljem meseca julija 1. 1. v spalnici naložila vsaki po 6 odej, da naju ni zeblo, dasi nisva ravno iz vročega kraja doma. Kako se je godilo „piparjem" v Marije Terezije koči na Triglavu, ki ima isti nedostatek, beri „Plan. Vestnik" 1. 1895,. štev. 4.</ref> ) Na Dobraču sva si s prijateljem meseca julija 1. 1. v spalnici naložila vsaki po 6 odej, da naju ni zeblo, dasi nisva ravno iz vročega kraja doma. Kako se je godilo „piparjem" v Marije Terezije koči na Triglavu, ki ima isti nedostatek, beri „Plan. Vestnik" 1. 1895,. štev. 4. Toplota je v planinski koči še zelo potrebna ob deževnih dneh, ali kadar dospe turist vanjo premrzel in premrl ali do kože premočen. Takrat je nujna potreba, da se koča hitro segreje, in da se obleka hitro posuši. Komur se je kaj takega primerilo, mi bode rad pritegnil. Vrhu tega nam je še vpoštevati, da se mora v visoko ležečih kočah zelo varčno ravnati s kurivom, katero je včasih po več ur daleč donašati; tedaj je pač skrbeti, da se z malim kurivom doseže potrebna toplota. Naglo pa dajejo toploto le ščedilna ognjišča ali vzidana ali vsa iz železa. Taka ognjišča tudi navadno ne provzročujejo nadležnega dima, zlasti ako se cevi večkrat očedijo.<ref>Kjer se kuri s pritlikovino, postanejo cevi kmalu sajaste in zadimijo prostore.</ref> Ščedilno ognjišče pa cevi, izpeljane naravnost kvišku in potem v steno, hitro ogrejejo sobo, pa tudi več oddelkov, ako so ločeni le z debelimi deskami, in ako drže široka (1∙5—2 m) vrata, ki segajo do stropa, iz enega oddelka v druzega in se takrat odpro, kadar hočemo vso kočo segreti. ) Kjer se kuri s pritlikovino, postanejo cevi kmalu sajaste in zadimijo prostore. Več oddelkov bode imela »Triglavska koča", namreč: kuhinjo, obednico in spalnico v pritličju, spalnico za dame ter spalnico in prostor za vodnike pa v podstrešju. Železno, prosto stoječe ognjišče v kuhinji in železna peč v spalnici bodeta hitro greli vse prostore, ker bodo široka in visoka vrata med oddelki lahko odprta. Toplota od železne peči se lahko porabi za gretje zgornje spalnice, ako se cev napelje skozi strop v podstrešje in od tod v dimnik. V tej koči se bode torej toplota izkoriščala, kakor sem poprej razložil, in to je vse hvale vredno. Triglavska koča bode imela tudi drvarnico in stranišče ter zunaj tri ožgana korita za nabiranje vode, torej vse, kar zahtevamo od dobro urejene planinske koče. Spalnica bode imela poseben izhod.

O načrtih planinskih koč: Razlika med redakcijama