O načrtih planinskih koč: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZalaCuk (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ZalaCuk (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26:
 
Skoraj po enem načrtu sta napravljeni planinski koči z dvema oddelkoma, namreč: „Orožnova koča" na Črni Prsti in „Vodnikova koča" na Velem Polju. Pri teh je kuhinja z odprtini ognjiščem ločena od spalnice, ki je ob enem jedilnica. Taka razdelitev ima svoje dobre in slabe strani. Zagovorniki dobre strani trde, da se na ta način spalnica obvaruje dima, katerega napravlja odprto ognjišče. Tudi se iz spalnice ne vidi kuhanje, kar nekaterim ni všeč. Toda v takih kočah pogrešamo toploto, ki je zelo važna. Znano je, da v višinah kmalu po solnčnem zahodu nastane mraz, ki je proti jutru še toliko hujši. Bivanje v nekurjeni sobi postane lahko neznosno. <ref>Na Dobraču sva si s prijateljem meseca julija l. l. v spalnici naložila vsaki po 6 odej, da naju ni zeblo, dasi nisva ravno iz vročega kraja doma. Kako se je godilo „piparjem" v Marije Terezije koči na Triglavu, ki ima isti nedostatek, beri [[»Planinskih piparjev« izlet na Triglav, dne 8. in 9. septembra 1894. l.|„Plan. Vestnik" 1. 1895., štev. 4.]]</ref>
 
 
Toplota je v planinski koči še zelo potrebna ob deževnih dneh, ali kadar dospe turist vanjo premrzel in premrl ali do kože premočen. Takrat je nujna potreba, da se koča hitro segreje, in da se obleka hitro posuši. Komur se je kaj takega primerilo, mi bode rad pritegnil. Vrhu tega nam je še vpoštevati, da se mora v visoko ležečih kočah zelo varčno ravnati s kurivom, katero je včasih po več ur daleč donašati; tedaj je pač skrbeti, da se z malim kurivom doseže potrebna toplota.