Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27:
Ne tajim, da se spodnji grajščinski park v Radovljici sami res imenuje Dol; torta kdor ime tega kraja izvaja od dol ali od radovati se, ta je podoben tistim, ki zahtevajo, naj se ne piše Turjak, ampak Trijak, ker so ta slavni grad baje postavili bratje:, trije Jaki; ali pa tistim, ki trdijo,da Crngrob (Zu Ehrengrub) prihaja od Črni grob, ker so baje nekdaj v tem kraju tolovaji silovito morili ljudi: ali pa tistim, ki krajno ime Prvačina pri Gorici izvajajo od Prva češnja, trdeč, da so v tem kraju zrele prve črešnje. In res je Prva češnja za Prvačina pred nekaj leti zalezla celo v neki šolski stenski zemljevid!
Radovljico je brez ugovora izvajati od osebnega imena Rad. Miklošič navaja v svoji razpravi „Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen" 246 krajnih imen slovanskih, ki so vsa izpeljana od osebnega imena Rad: Radovica, Radanja vas, Radom, Radomlje, Radohovo, Radoše, Radmerje, Radmer-ščak itd. na Slovenskem. Iz rad je narejen svojilni pridevnik radovelj (prim. sinovlji, a. e. des Sohnes: očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm. v Pleteršnikovem slovarju), od pridevnika radovelj s pripono ica pa Radovljica. (Zaradi pridevnika radovelj primeri tudi Miki. Vergl. Gram. II, 72, pripono jŭ). Ker ima pa beseda v mnogih krajih na prvem zlogu naglas: Rádovljica, zatorej se je nekoliko skrčila, črka v je izpadla, in narod izgovarja zatorej Rádoljca, ali pa Radóljca — s čistim l-om. Da je Radovljica res izvedena iz dol, potem bi narod v tem imenu 1 izgovarjal za v ali u ter govoril Radouca, kakor tudi spodnjega grajščinskega parka v Radovljici noben živ krst ne imenuje Dol, ampak vsak samo Don. In če je Radolica izvedena od dol, odkod se je pa vzel prvi zlog Ra? — Pa tudi to ni res, da „noben Gorenjec" ne izgovarja Radovljica. Tako govore stari ljudje med Kranjem in Šmarno goro. Župljev oče v Smledniku, mož. ki ima že sedem križev na plečih in se tega imena gotovo ni učil izgovarjati niti iz knjig, niti iz časopisov, me je Bog zna kolikokrat vprašal: „No, kam pa greste, pa ne spet v Radóveljco?" Ali pa: „No, kaj ste pa iz Radóveljce novega prinesli?" Ali: „Kaj so Vam pa radóveljški gospodje povedali?" itd. Bralci tega lista, ki hodijo poleti na Stari grad v Smledniku in se krepčajo v Župljevi krčmi, naj le poslušajo Župljevega očeta in gotovo mi potrdijo,da govorim resnico.
Kakor Rádovljica, tako se mnogokrat napačno piše in govori tudi Rádolna namesto pravilno Rádovina, kar je tudi izvajati od osebnega imena Rad. Zaradi menjave v z 1-om primeri gorenjske oblike kakor gvala, bukle nam. glava, bukve itd.
Od tod prihajajo tudi Radeče, ki jih je pa ločiti od Retéče v Škofjeloškem okraju, zakaj te bi utegnile imeti za podstavo stsl. rŭtŭ, nsl. rt, hribec (Miki. Etym. Wörterb.), od koder izhaja Podnart, Artič in najbrže tudi gorenjske gore Ratitovec, Ertača, Rčevnica.
Gospodje turisti in jezikoslovci v Jelenovčevi krčmi v Radovljici se večkrat prepirajo o tem, je li prav Ilovica ali Jélovica, iz katere je Trampler v svojem šolskem atlasu naredil celo izpako Jelouža. Krasna gorska planota, ki ima to ime, pač ne sestoji iz ilovice, ampak iz apnenika, toda vsa je pokrita z lepim zelenim jelovim gozdom. In poleg tega Miklošič v svoji razpravi: „Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen II," pod št. 185. izrecno našo Jelovico izvaja od jela, abies. Reč je torej dognana.
Nedavno sem bral v nekem nemškem spisu, da naš lepi, jasni Grintavec pomeni der Räudige, Krätzige. Bes te lopi, ta jo je pa pogodil, ta!
| |||