Turistika in znanost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lukmanl (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: Turistika in znanost. Spisal Alfonz Pavlin. Nastopila je zopet slehernemu človeku, osobito pa turistu zaželena spomlad, kateri se polagoma umika zimsko lice naših prekras...
 
Lukmanl (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Turistika in znanost.
Spisal Alfonz Pavlin.
| avtor= Alfonz Paulin
| izdano= ''Planinski vestnik'' (1897), leto 3, številka 4, str. 52-55
| vir= {{fc|dlib|VJJYI0GP|s=3-7|dLib 4}}
| dovoljenje= javna last
| opombe= Spisal Alfonz Pavlin.Paulin
| obdelano= 3
}}
 
Nastopila je zopet slehernemu človeku, osobito pa turistu zaželena spomlad, kateri se polagoma umika zimsko lice naših prekrasnih gora. Hrepeneč se nam sedaj ozirajo oči na daljnje sinje vrhove, kamor nas vabi in miče srce. Sedaj, ko se radostno spominjamo preteklih truda polnih, a duh in telo poživljajočih izletov in morda tudi obupnih bojev z golim pečevjem ter se pripravljamo na nova potovanja, bi bilo menda umestno presojati nagibe, ki posameznika ženejo v divne planinske doline in na njih velikanske mejaše.
 
V tem oziru bi delil turiste v tri skupine. K prvim spadajo hribolazci, katerim je nevarnost in drzoviti boj z divjo prirodo edini smoter, glavno veselje. Kogar napoti ta nagon, temu je potovanje po planinah šport. Šport, ki je bil svoje dni omejen na lov in ježo, se širi vedno bolj in postaja tem mnogovrstnejši, čim bolj omejujejo socijalne razmere in poklic človeka. Šport je zabava, tista zabava, ki sili človeka, umikajočega se poklicnemu delu in neslano pretirani omiki človeške družbe, v naročje prirode. Taka zabava je pa tudi planinski šport. Športniku je n. pr. Triglav malenkosten grič in Montblank prenavaden, iu zbok tega se izkuša morebiti z groznim uspehom na Materhornu, sčasoma prepleza celo Kasbek iu Ararat in naposled si morebiti na golili pečinah Evresta obrusi junaško svoje zobovje. Drznost je umestna, kadar je smoter vreden, da greš v nevarnost ali da tvegaš celo življenje. To pa presoditi, je stvar posameznika. Ne grajam torej divje
V tem oziru bi delil turiste v tri skupine. K prvim spadajo hribolazci, katerim je nevarnost in drzoviti boj z divjo prirodo edini smoter, glavno veselje. Kogar napoti ta nagon, temu je potovanje po planinah šport. Šport, ki je bil svoje dni omejen na lov in ježo, se širi vedno bolj in postaja tem mnogovrstnejši, čim bolj omejujejo socijalne razmere in poklic človeka. Šport je zabava, tista zabava, ki sili človeka, umikajočega se poklicnemu delu in neslano pretirani omiki človeške družbe, v naročje prirode. Taka zabava je pa tudi planinski šport. Športniku je n. pr. Triglav malenkosten grič in Montblank prenavaden, in zbok tega se izkuša morebiti z groznim uspehom na Materhornu, sčasoma prepleza celo Kasbek in Ararat in naposled si morebiti na golih pečinah Evresta obrusi junaško svoje zobovje. Drznost je umestna, kadar je smoter vreden, da greš v nevarnost ali da tvegaš celo življenje. To pa presoditi, je stvar posameznika. Ne grajam torej divje turistike, a ji tudi nikakor ne pojem slave. Pač se pa po pravici očita predrznemu planinskemu športu, da si mnogokrat sam smatra za resno delo. Delo in šport je dvojno. Šport je in ostane igrača, naj bode še toliko drzen in izpodbadljiv. Čine izvrševati, katere poludorasel gams ali maček izvršuje veliko spretneje in ele-gantnejeelegantneje, ni resno početje in tudi nikakor ne zasluži lovorovega venca —vencá -k večjemu par novih krampežev na leto.
Drugi plemenitejši nagib, ki miče turista v gore, je čisto veselje nad lepoto in veličastnostjo proste prirode. Le-tega razveseljuje nepopačena in nepopisna pri-rodna poezija ter ga navdaje z novo močjo. Te vrste turisti — imenoval bi jih lepočutne turiste — iščejo v krasoti narave čvrstosti in zdravja za borbo z nepri-likami vsakdanjega poklica in ju tudi najdejo. Vsakdo, kogar ne ovirajo posebne okoliščine in komur je do telesnega zdravja in do duševne čvrstobe, naj bi postal turist v tem smislu.
Tretjo skupino planinskih potovalcev napotuje veduostni nagon, da znanstveno raziskujejo kraje, po katerih potujejo, ter v raznih strokah služijo znanosti. V tem oziru so planinska tla duševnemu delu jako bogato in raznovrstno polje. Tu imajo geograf, meteorolog, zoolog. botanik in geolog pa tudi kulturni zgodovinar dovolj posla. Sploh je pa ni skoraj človeške vede. ki ne bi našla v planinah zanimivega gradiva. Vsled tega so tudi v tej skupini strokovnjaki najraznovrstnejših ved.