Vrbsko jezero: Razlika med redakcijama

dodanih 7.900 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
m (|licenca=javna last)
{{naslov-mp
| naslov= Vrbsko jezero
| prejšnji= Svojemu ptiču
| naslednjiavtor= ObJ. sestankuMandelj
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. december 1895}} (178/190)
| naslov= {{PAGENAME}}
| vir= {{fc|dlib|MNYXZISC|s=xx|dLib 218}}
| poglavje= [[Pesmi 1]]
| dovoljenje= javna last
| avtor= Anton Medved
}}
|licenca=javna last
| opombe=
}}
 
<poembr>
'''Vrbsko jezero.'''
Jezero Vrbsko, ali resnično
''Spisal Fr. Kocbek.'' </br>
v zemlji domači dno ti leži?
V tvoje oko, nebesom je slično,
večno bi moje strmele oči.
 
Največji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje <br>
Sinji valovi, daljni, globoki,
neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s </br>
bujno obrasli, odičeni breg,
svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je <br>
danes še čutim z vesloma v roki
Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca. </br>
rahlo zibljoči se ladije beg.
Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16, 6 kilometrov daleč <br>
 
in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje </br>
Gledam nebo, ki v dnu se ti smeje
85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ''ha'' ali <br>
kakor iz čistih, stoterih zrcal.
3581 oral. </br>
Vedno krasneje, vedno mileje
Vrbsko jezero so razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in <br>
v vodi se zrcajo dvorci z obal.
zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam </br>
 
imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je <br>
Gledam bogato opremljene čolne,
jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne </br>
praporce stkane iz živih boj,
pokrajinske slike, kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem <br>
pesmi poslušam navdušenja polne,
koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, </br>
družeb veselih srečava me roj.
noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno <br>
 
sklada z mirnostjo in resno!)o dolenje kotline. .Južno od Porečja se dvigata dva </br>
Vendar, o jezero, kras Korotana,
otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok. <br>
biser prirodne lepote — — znaj,
</br>
da krvavi mi, da peče me rana,
Severno obrežje, po katerem biva mnogo pridnega ljudstva, je zelo obdelano, <br>
kadar se nate spominjam sedaj.
ob južnem pa rasto zeleni gozdovi, iz katerih se blišče posamezne vile. </br>
 
Barva jezeru je razno zelenkasta. Topla je voda v poletnih mesecih redko- <br>
V duhu gledam minule čase,
kdaj pod 22° C: zato je prav pripravna za kopel. Zategadelj so nastala krog in </br>
bojnoslavne za dedov nam rod,
krog jezera nmogobrojna kopališča, pri katerih so shrambe za čolne in ladje z <br>
v duhu poslušam slovenske glase,
jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem </br>
ki zatrti molče ti ondod.
opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni. <br>
 
GeoLogično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje kristali nični h osrednjih </br>
Tožna pozdravlja te pesem moja
ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju *) <br>
iz slovenskih pokrajin srca,
je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma </br>
jezero našega vročega znoja,
enake meri. <br>
jezero naših prelitih solza!
___________
</poem>
*) Gebirgsbau der Afpen. </br>
 
Po obrežju rasto navadne močvirne in vodne rastline; na nekaterih krajih <br>
[[Kategorija: Anton Medved]]
plavajo po vodni gladini lepi rumeni cveti blatnikovi (unphar luteum Sm.). Jezero </br>
je zelo ribnato. <br>
</br>
Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo <br>
gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem </br>
in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je <br>
polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste </br>
krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na no- <br>
benem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru </br>
nekako resen. <br>
</br>
Prebivalci krog jezera so Slovenci, d asi so se kmetije vsled tujih naselbin <br>
pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, </br>
ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši <br>
živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se </br>
priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo <br>
slovenščino. </br>
<br>
V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in septem- </br>
ber — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega <br>
občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih </br>
in ladjah po njem. Trije parniki plovejo **) križem jezera od brega do brega, <br>
prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s par- </br>
nikom po velikem jezeru. Po 5 ''km'' dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan <br>
z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši pomik. Ob severnem bregu </br>
jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem <br>
bregu se vije dobra cesta. </br>
<br>
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži </br>
Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad <br>
morjem, ima 888 prebivalcev in je y, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno </br>
letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ <br>
Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; </br>
povsod se raztezajo lepi drevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg <br>
(1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.</br>
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče <br>
po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), </br>
krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je <br>
celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška </br>
družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini <br>
--------
*) Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Ca- </br>
rinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plava!iščem. Po kanalu vozi parnik „Loretto", <br>
kateri je najmanjši.</br>
<br>
pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis </br>
— lotos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta <br>
več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. U njem pripovedujejo, da je tu nekdaj </br>
živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. <br>
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe </br>
vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku <br>
ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. </br>
Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni <br>
breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na </br>
ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria <br>
-Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". </br>
Dalje na južnem bregu je Se kirn v senčni legi: ima več hotelov in kopa- <br>
lišče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), </br>
kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. <br>
Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z </br>
gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, <br>
restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec.</br>
Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m), <br>
odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera. </br>
Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, <br>
hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. </br>
Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj <br>
nahaja jezero, so stanovali po lepili vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. </br>
Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so <br>
jedli, pili, godi i in plesali. 1*0 noči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi </br>
ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred po- <br>
lnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. </br>
Nehajte, pred no vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodeč! Gorje vam, če <br>
me prisilite pipo odpreti I" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato </br>
kakor s sod nji m glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, <br>
izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine. </br>
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna <br>
noč objame trumo plesalcev. Klisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. </br>
Huda plohu se urtere. Studenci in potoki se razi i j o. Voda raste, vre skozi okna <br>
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a </br>
valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa. ni več odtekla : ostala je do da- <br>
našnjega dne — in to je Vrbsko jezero.</br>
</br>
275

urejanj