Turistika in znanost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 23:
Jaz bi s svojega stališča obračal pozornost pred vsem na krasno našo floro že zategadelj, ker je rastlinstvo najzanimivejša stvar, katero v prirodi srečavamo. Ako pomislimo na mnogotere vezi, ki nas vežejo na ta organska bitja, se ne bodemo čudili, da se peča človeštvo že od nekdaj z rastlinstvom. Povodi seveda, ki človeka nagibljejo, da obrača svojo pozornost na rastlinska bitja, so zavisni od individualnosti opazovalčeve. Ogromni množini ljudstva so drevesa gradivo in kurivo, zelišča so jim zelenjava in krma ali cenjena zdravila in smrtonosna trovila in k večjemu še posamezne cvetke lišp in nakit. Koder koli sem hodil, koder koli nabiral rastline, povsod so me zvedavi priprosti ljudje enako popraševali. Povsod naj bi razjasnil, je li rastlina, katero sem nabiral, otrovna ali ne, je li zoper to ali ono bolezen uspešen lek, po čem se spoznajo zdravilne ali sploh koristne rastline, in po čem se razločujejo od drugih. In kakor dandanes, je ravnala velika množina prostega ljudstva v davno minolih časih. Z istega stališča presojajo tudi večinoma športni turisti rastlinstvo. Drugo vzvišeno stališče zavzema v tem oziru lepočutni turist. Njemu je rastlinstvo zemeljska odeja, katera pokriva kakor pisana preproga njeno skalovito telo, oblažuje njene oblike ter navdaje sploh vso prirodo z živahnim življenjem. Čim bolj pisana, raznovrstna in premenljiva je ta odeja, tem živahnejši in veličastnejši so vtiski, katere provzroča celotna krajinska slika. Kdor je vajen uživati krasoto prirode le po vtiskih, katere vzprejema iz te slike, temu zadosti ta kratki pesniški podatek. Kdor si je pa v svesti svojih duševnih moči, se ne zadovolji s takim lehkotnim užitkom, temveč bode natančneje razmotroval vzroke vzprejetih vtiskov ter nehote iskal v raznovrstnosti prikazni edinost, v edinosti mnogovrstnost ter končno v vsem občudoval divno ubranost. Kdor pa tako premišljuje, se preveri, da natančnejše opazovanje in raziskovanje ni le prijetno in mično, ampak tudi krepilno in bodrilno. To ga pa tudi izpodbode, da bode razmotaval velikansko prirodno sestavo rastlinstva ter se vglobil v mnogoličnost rastlinskih bitij in njih življenja, in tako se bo učil razvrščevati rastline po zunanji podobnosti v večje in manjše skupine in razločevati in spoznavati posamezne vrste.
Marsikdo bi se pač z veseljem vglobil v botanično vedo v označeni smeri, a to mu ni možno, ker mu deloma nedostaje časa
V poslednjem oziru je v domači naši flori še mnogo neobdelanega polja, še razsežne ledine se morajo orati. Ne da bi obširneje govoril o tem, omenim le, da je edina znanstvena knjiga, ki nas poučuje o rastlinskih odnošajih naše krasne domovine, latinsko pisana „Flora Carniolica," katero je slavni prirodoslovec J. A. Scopoli leta 1772. v drugi izdaji dal na svetlo. Kajti pregled flore kranjske (
Pomen znanstvenih lokalnih flor sega torej daleč črez meje dotičnih dežel. Znanstveno floro je pa mogoče spisati le tedaj, ako ima pisatelj na razpolago obširno znanstveno porabno gradivo iz vseh delov in krajev dotične dežele. Takega gradiva nam pa ravno glede Kranjske zelo primanjkuje, osobito ker so rastline, katere hrani Ljubljanski muzej v svojih herbarjih, večinoma radi nedostatnih podatkov na priloženih listkih brez vrednosti. Dela je torej v tem oziru še mnogo v raznih krajih naše lepe domovine, in č. g. člani našega društva bi si pridobili velikih zaslug, ako bi drage volje sodelovali v zgoraj označenem smislu.
(Konec
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
[[Kategorija: Alfonz Paulin]]
[[Kategorija: Dela leta 1897]]
|