Nekaj misli o prirodi: Razlika med redakcijama

<br>

V živem spominu mi je izza mladih let tudi profesor, ki mi je vtepal znanost </br>

odeja. V Feldhotu pri Gradcu je dokončal na jako tragičen način: omračil se </br>

mu je bil um. <br>

tako često poudarjal, da je namreč podlaga, vsaki vedi prirodoznanstvo. </br>

-------

imenovano jamo je dobiti pri ravnatelju g, M. Helffu v Judenburgu na gorenjem Štajerskem, </br>

<br>

kemije, zemljepisja, in ni samo slučajno, da je človeški rod storil največje kulturne <br>

korake ob času, ko so živeli veliki prirodoslovci: Galilei, Kopernik, Franklin, </br>

Zato, ker se v sedanjem stoletju goje prirodoslovne vede mnogo bolj, nego poprej. <br>

obsegu. Ti so le špecijalisti, in vsak goji le eno panogo prirodoznanstva. </br>

Ker je priroda ogromna in veda o njej nepregledna, je kaj lahko, da človeštvo <br>

ševal umetnika, ko je ustvarjal umotvor. </br>

Tako je tudi s prirodo. Ta veliki umotvor stvarnikov pozna človek le v <br>

sebi v korist: pozna življenje živali in rastlin pa rudnine; pozna tudi zakone, po <br>

Zanimanje za to stran prirodoslovja se je jelo prav čvrsto gibati šele zadnji čas, <br>

in gojitelji te strani prirodoslovne vede, t. j. estetičnega razumevanja prirode, to </br>

so — turisti, <br>

estetike, prirodne lepote, prirodne harmonije, bodem ta svoj nazor nekoliko utemeljil. <br>

Ako gledaš z umetniškim očesom kipe prvih umetnikov, ti objema dušo genij </br>

umetnika, ki je vklesal v mrtvi kamen življenja polno bitje. Ne občuduješ pa <br>

toliko posameznosti, temveč vso harmonijo oblik, enotnost in celotnost izražene </br>

tudi dela duhovitih pisateljev. </br>

In priroda, ki je celota ali skupnost vesoljstva, je najlepše delo, najlepši stvor <br>

zanimivosti in lepote. Turistu treba le čuta in znati mora opazovati, a tega ne </br>

razume ali noče razumeti vsakdo. <br>

mimogrede na te spise, Turgenjevu ne odide ni vzlet ptice, ni dih najmanjše </br>

Turist bodi torej umetnik v opazovanju prirode. Kakor skriva godba, ali </br>

slika, ali klasična knjiga večkrat svoje lepote, katere se pokažejo opazovalcu šele <br>

po večkratnem poslušanju, opazovanju ali čitauju, tako ima tudi priroda skrite po </br>

nekod svoje lepote, ki se turistu kažejo šele po večkratnem gledanju. Turist se <br>

darovan kraj. To razume vsakdo: i otrok i neuk, preprost človek najde tam krasote. <br>

Kakor vsaka umetnost, tako hrani tudi turistika v sebi velik etičen moment. </br>

</br>

so nikdar ne more odtegniti čuvstvu, da človek je le neznatna, slabotna, ničeva <br>