275
urejanj
85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ''ha'' ali <br>
3581 oral. </br>
Vrbsko jezero
zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam </br>
imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je <br>
koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, </br>
noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno <br>
sklada z mirnostjo in
otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok. <br>
</br>
jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem </br>
opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni. <br>
GeoLogično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje
ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju *) <br>
je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma </br>
nekako resen. <br>
</br>
Prebivalci krog jezera so Slovenci,
pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, </br>
ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši <br>
prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s par- </br>
nikom po velikem jezeru. Po 5 ''km'' dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan <br>
z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši
jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem <br>
bregu se vije dobra cesta. </br>
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži </br>
Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad <br>
morjem, ima
letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ <br>
Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; </br>
--------
*) Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Ca- </br>
rinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in
kateri je najmanjši.</br>
<br>
pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis </br>
— lotos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta <br>
več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok.
živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. <br>
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe </br>
ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria <br>
-Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". </br>
Dalje na južnem bregu je
lišče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), </br>
kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. <br>
hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. </br>
Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj <br>
nahaja jezero, so stanovali po
Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so <br>
jedli, pili,
ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred po- <br>
lnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. </br>
Nehajte,
me prisilite pipo odpreti
kakor s
izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine. </br>
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna <br>
noč objame trumo plesalcev.
Huda
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a </br>
valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa
našnjega dne — in to je Vrbsko jezero.</br>
</br>
|
urejanj