Prvi kljunač: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 46:
</poem>
{{prelom strani}}
in je hotel s tem pokazati, da njegovi prijatelji nemajo prav, ko se iz njega norčujejo.
Prav blizo mesta Č, kjer je bil gospod Božidar nastanjen kot uradnik, se razteza proti zahodu gozd, ki je prav ustvarjen za kljunače. Sicer je jako težavno hoditi skozi gosto trnje in tudi čestokrat nemogoče streljati, ko se kljunač dvigne, a lovca to ne briga nič, tu je lov hazard, in ako se posreči lovcu, da vkljub vsem težavam vender le dobi zaželjeno tico, ga tem bolj veseli.
Po tem gozdu vidimo drugi dan korakati gospoda Božidara s svojim zvestim pa tudi dobrim psom. Dan ni bil neugoden, pravo vreme za kljunače. Neka sladka nada polotila se je našega lovca. Z neverojetno vstrpnostjo pustil je grm za grmom za seboj, prehodil že skoro celi gozd — nič in zopet nič. Pes pa gleda svojega gospodarja, gospodar svojega psa.
»Karo, kaj bo to? Boš plačal šampanjca? Ne, ne, sramota bi bila za oba — le naprej!«
Od hribca, kamor je gospod Božidar dospel, se je že videla prijazna vas D.
Stolpa prelepe cerkvice sta štrlela v megleno nebo in glas zvonov se je razlegal po okolici.
== II. ==
| |||