Gospod Mihael: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
| vir= {{fc|dlib|LL0G22GP|s=1-2|dLib 159}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 14
}}
 
Vrstica 15:
 
»Sedim, sedim takole sredi sobe,« je pravi sam sebi, »pa se odpro vrata. In glejte ga zlomka! Sam, pravi vrag stoji na pragu!«
 
Mihael Konoplja se je kar zavzel. Zavzel se je vnovič nad sanjami in tedaj se je spomnil svoje sosede. Hitro je skočil v hlače in golorok in tak, kakor je bil, je stekel skozi duri.
 
Vrstica 27 ⟶ 28:
»Sedim, sedim… vrag stoji na pragu. Kar takoj sem ga spoznal, zavihan repek mu je gledal iz hlačnic, frak je imel na sebi, kot marker, in dva rožička na temenu. »Dober dan,« mi pravi, »a ste že vstali?« »Bog daj dva,« odgovorim in nič se ne bojim. »Vstal sem, vstal,« pravim, »pa ne vem, če bo vreme. Z vdovo Metko bi se šla sprehajat, takole okoli Rožnika pa k »Zeleni žabi.« Tam imajo prav dobra reberca…« – »Aha, aha, z vdovo Metko,« povzame hudič, »prav čedna ženska je to. Še jaz se je večkrat domislim. V loterijo pridno stavi, včasih tudi zakolne in dedce ima zelo rada. Da, da, Mihec Konoplja, za hlačami rada gleda. Imam veselje z njo, ta bo še moja.« – »Kaj tvoja!« zavpijem nad hudičem, pa se mu zaprašim v glavo. Tako sem ga zmikastil, da me je na kolenih prosil, naj ga pustim pri miru. Še zdaj sem ves truden, tako sem se zdelal v sanjah.«
 
Vdova Metka je kar zijala, tako se je čudila sanjam. »Mene je imel v mislih, pravite, gospod Miha , ti presneta reč!«
 
»Gospa Metka, prav vas, kar všeč ste mu bili!«
Vrstica 33 ⟶ 34:
Vdova Metka se je pokrižala in vzdihnila: »Da bi nas obvaroval sveti Mihael vseh izkušnjav in oblasti peklenskega poglavarja!«
 
»Ali niste mene klicali , gospa Metka,« je vprašal gospod Mihael.
 
»Saj res, saj res, kar precej mi morate pogledati v trompihel, katere so od hudiča.«
Vrstica 44 ⟶ 45:
Vdovi se je namreč sanjalo tisto noč, da ji rasejo lasje po zobeh, in da si je odstrigla ušesa, kar je oboje pomenilo nesrečo in žalost. Vzdihovaje je obsedela na zofi, in od strahu se ji je svetil pot na debelušnih, zaripelih licih. Gospod Mihael pa je hitel v loterijo in potem v pisarno. Cele pol ure je prišel prekasno; zato je pred pisarno vtaknil klobuk v žep in se delal, kot da prihaja iz ravnateljeve pisarne vesel in hraber.
 
V soboto je šel gospod Mihael pogledat, če so prišle prave številke. Dolgo je stal pred tablo v črnem okvirju z rdečimi arabkami. Majal je z glavo, in ni mu šlo v glavo, da ni bila potegnjena niti ena njegova številka . Tri je zadel pri piki : Namestu 23 je prišla 22, namestu 34 pa 33, namestu 49 pa 50.
Vdova Metka je tudi vzdihovala in vso nesrečo je pripisovala hudimarju samemu, ki je za nos potegnil njo in gospoda Mihela.
Vrstica 78 ⟶ 79:
[[Kategorija:Podlistki]]
[[Kategorija:Dela leta 1908]]
[[Kategorija:Cvetko Golar]]