Pija pl. Kušin: Razlika med redakcijama

| dovoljenje= javna last

|vir=

}}

 

Brzo odtrgata ovitek in čitata nekaj časa mirno, a kmalu smrtno bledo tresoče se po vsem telesu:

 

Draga moja Pija!

 

Neusmiljena je usoda, ki biča naš rod. Bral sem v časopisih žalostno novico da se je potopila ladja, na kateri sta bila tudi moja hči Elza in Edvard. Rešil se ni nikdo. Poln obupa že prej, a sedaj še to, začel sem, igrati, zaigral se vse grajščina, kjer bivaš, je zaigrana, zaigrana tvoja dedščina, vse. Toda predno si zapodim kroglo v glavo, povem ti še zadnje, to je ona skrivnost, katere nisi smela čuti ob smrtni postelji svojega očeta. Henrik ni pravi brat Edvardov, on je nezakonski sin Rajmunda, tvojega očeta in Agate Lukičeve, torej vidva — otroka jednega očeta. Odpusti vse mrtvemu svojemu stricu in ostani srečna.

 

 

Niti kapljice krvi ni bilo v njunih obrazih, kakor mramorna kipa padla sta skupaj — po sobi se je slišal obupen jok.