Zlatousta Klobasaja bližnjica na Šmarno goro: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17:
»Pristni hribolazec se ponesreči tudi na manj nevarnih gorah,« jima je pritegnil Posavec. »Poznam gospoda, ki je neštetokrat lezel po skalovju na Grad. Samo dva meseca prej se je vadil v Novem Vodmatu po ulici, ki vodi precej za tirom dolenjske železnice na levo; tam so nevarni prepadi in globoke jame, romantične luže in krasne mlake. Ondukaj, čisto blizu Ljubljane, si je raztrgal dva para škornjev po kamenju in si razparal tri suknje ob starih plankah. Ko si je tukaj zaslužil prve turistovske lavorike, ni maral več za nobeno lepo pot. Lazil je po samem pečevju in grmovju. Bil vam je mojster, da malo takih! Nikoli se ni vrnil domov, da ne bi bil vsaj nekoliko opraskan in polomljen. Zaradi tega je bil polagoma tako pobit in krevljast, da ga je bilo veselje gledati!«
 
Gospod Zlatoust Klobasaj je težko čakal, da pride do besede. »Kaj bo ta romarček!« je vzkliknil zaničljivo. »Ampak jaz…jaz ... jaz pojdem jutri zjutraj na Triglav. Pa samo po bližnjicah! Ti, Zagradnik, greš lahko z mano, ob mojih stroških.«
 
»I za začetek bo Šmarna gora dobra,« je svetoval Zagradnik. »Ne, udariva jo kar na Triglav!«
Vrstica 64:
 
»A, tisti. Beži, beži, pesmi in take stvari so za študente, za otroke.«
 
 
»Tamle je rojen in gotovo si ni mislil svoje žive dni, da bo sedel kdaj pod njegovim oknom tak tepec.«