Geniji v kratkih hlačah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 52673 uporabnika 89.212.215.82 (pogovor) razveljavljena |
|||
Vrstica 644:
»Prosim, kaj je?« je vprašal Zemlja.<br />
Genij je vstal in bil težke notranje boje. Potem je premagal samega sebe in s strtim glasom rekel:<br />
»Tovariš profesor, težko mi je. Zdaj ne morem več. Prejšnjo uro so nas obvestili, da bo zvečer šola za življenje. Govorili
»No, in kaj je to?« Genij je udaril traktat o šoli kot drugem domu. O učiteljih kot drugih starših. O zaupanju, na katerem temelji vzgojno delo.<br />
»Mene pa že ves čas žre: kako pride do življenja?« Jurčič bi zapisal: to rekši, se Genij zruši v klop.<br />
Zemlja je zasopel. Zemlja si je z roko obrisal potno čelo.<br />
Zemlja je vstal. Zemlja je sedel. Zemlja je zavrtil oči. Zemlja si je lomil prste. Zemlja je rekel z grobim glasom:<br />
Vrstica 654:
Ne da bi počakal na odgovor, je nadaljeval s snovjo. Vzel je toliko, kot bi se mu v običajnih razmerah posrečilo v treh tednih.<br />
Podobne doživljaje so imeli profesorji tudi v drugih razredih.<br />
V zbornici so tako burno poročali o dogodivščinah, da so sprva preslišali zvonec za konec odmora in zato z zamudami prihiteli in se znova razdelili po razredih
Zgodovinar je prišel v razred, sedel za kateder, odprl dnevnik, začel pisati in opazil, da Genij moli roko v zrak.<br />
Še preden je Genij lahko karkoli rekel, ga je Zgodovinar ujel:<br />
»Čudovito. Prav nisem se mogel odločiti, koga naj izprašam danes. Lepo, da ste se javili. Razred vam bo hvaležen. Začniva z mirovnimi konferencami v drugi svetovni vojni in po njej.«<br /> »Torej,« je rekel Genij. »Jaz...« »Ali ste bili morda bolni in ste se želeli opravičiti?« je z zanimanjem vprašal Zgodovinar.<br />
»Nikakor,« je odgovoril Genij. »Hotel sem vas vprašati nekaj povsem drugega.« »Nič ne de,« je rekel Zgodovinar. »Me boste pa na koncu ure. Kako je bilo torej s konferencami?« Pesnik je bil prepričan, da bi Genij prav rad prav v tem hipu sklenil kakšno mirovno konferenco. Ampak
Resnici na ljubo je treba priznati, da če je kdo kdaj kaj znal, potem je Genij znal zgodovino. Z Zgodovinarjem sta udarila tako debato, da bi jima prej zmanjkalo vojn in mirovnih konferenc kot pa veselja do govorjenja.<br />
»Ali je po vojni vzklilo novo življenje?« je dvoumno vprašal Zgodovinar.<br />
»Po vojni je izbruhnilo povsem novo življenje,« je izstrelil Genij. »Če dovolite,« je rekel Zgodovinar, »zgodovina se ukvarja z globali. S podrobnostmi, na primer, kako pride do kakšnega posamičnega življenja, bi se morda seznanili sami.« Genij je lahno prebledel in nato odločno pribil:<br />
»S tem se bom seznanil sam.«<br />
»V dvoje bi bilo lepše,« je zarezgetal Donkey.<br />
| |||