Huda Luknja in njene podzemeljske jame: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
pradedje niso mogli izbrati. </br>
 
Od Velenja gredoč, vidiš na levo Šmartin in Škale, na desno grad Gorico(Eckenstein), za tem razvalino Šalek, na kateri je samo eden stolp še precej dobro ohranjen. Cesta te vodi dalje proti severu po ozki dolini, ki se čim dalje tem bolj zožuje, preteka jo pa potok Paka. Pobočja so na obeh straneh zelo strma, začetkoma še obrasla z gozdovi, potem pa jih pokrivajo navpične belosive pečine. Na zahod omejuje Hudo Luknjo visoko hribovje, raztezajoče se od Savinskih planin in Uršule som; v tem se vzdigujeta posebna vrhova, katerih vzhodno pobočje sega do ceste namreč Stropnik (860 m) in Smodilnik (923 m). Na vzhod pa jo omejuje pobočje Kozjaka, katerega najzahodnejši vrh je Špik (1107 m).
Od Velenja gredoč, vidiš na levo Šmartin in Škale, na desno grad Gorico
Najbolj romantična je Huda Luknja pri vhodu od severne strani. Pri gostilnici <br> Simonovi se cesta deli: proti severu vodi v Slovenji Gradec, proti vzhodu (desno) </br>
(Eckenstein), za tem razvalino Šalek, na kateri je samo eden stolp še precej dobro
pa v Dolič. Odtod vidiš zahodno visoko na griču stoječo farno cerkev Sv. Vida, niže spodaj pa razvalino Waldegg, kjer so najbrže nekdaj gospodarili vitezi pleni-
ohranjen. Cesta te vodi dalje proti severu po ozki dolini, ki se čim dalje tem
telji, prežečza skalami na mimo vozeče voznike. Od tega razpotja dospeš v 15 min. do prave divne Hude Luknje. Soteska je tako ozka, da ima samo potok Paka dovolj prostora v njej, cesta pa je vsekana v skalo. Na obeh straneh stoje bele in gole navpične skale do ceste ter groze vsak
bolj zožuje, preteka jo pa potok Paka. Pobočja so na obeh straneh zelo strma,
začetkoma še obrasla z gozdovi, potem pa jih pokrivajo navpične belosive pečine.
Na zahod omejuje Hudo Luknjo visoko hribovje, raztezajoče se od Savinskih planin
in Uršule som; v tem se vzdigujeta posebna vrhova, katerih vzhodno pobočje
sega do ceste namreč Stropnik (860 m) in Smodilnik (923 m). Na vzhod pa jo
omejuje pobočje Kozjaka, katerega najzahodnejši vrh je Špik (1107 m).
Najbolj romantična je Huda Luknja pri vhodu od severne strani. Pri gostilnici <br>
Simonovi se cesta deli: proti severu vodi v Slovenji Gradec, proti vzhodu (desno) </br>
pa v Dolič. Odtod vidiš zahodno visoko na griču stoječo farno cerkev Sv. Vida,
niže spodaj pa razvalino Waldegg, kjer so najbrže nekdaj gospodarili vitezi pleni-
telji, prežeč za skalami na mimo vozeče voznike.
Od tega razpotja dospeš v 15 min. do prave divne Hude Luknje. Soteska
je tako ozka, da ima samo potok Paka dovolj prostora v njej, cesta pa je vsekana
v skalo. Na obeh straneh stoje bele in gole navpične skale do ceste ter groze vsak
trenotek se odkrhniti in pokopati mimo gredočega potnika. Ta pogled je naj-<br>
impozantnejši. Ta romantični del soteske se razteza še dobrih 5 minut : omejujeta </br> ga pa zahodno vrh Tisnik (783 m), vzhodno Pečovnik (793 m). Na vzhodni strani
v skalnati dolbini je lep spomenik nadvojvode Ivana. Pravijo, da je že za Rimljanov vodila tod trgovinska cesta, katere pozneje niso nič popravljali, tako da je sčasoma izginil nje zadnji sled.
ga pa zahodno vrh Tisnik (783 m), vzhodno Pečovnik (793 m). Na vzhodni strani
v skalnati dolbini je lep spomenik nadvojvode Ivana. Pravijo, da je že za
Rimljanov vodila tod trgovinska cesta, katere pozneje niso nič popravljali, tako
da je sčasoma izginil nje zadnji sled.
Nadvojvoda Ivan, ta sloveči prijatelj alpskih dežel in prvi pospeševatelj tur-<br>
istike iz presvetle cesarske rodovine, je v tretjem desetletju našega veka porabil </br>svoj vpliv, da so tod zgradili novo cesto, ki veže zdaj Šaleško in z njo Savinsko
dolino z Mislinjsko in Dravsko dolino ter s koroško deželo. Hvaležni okoličani so postavili zategadelj poprej omenjeni spomenik, na katerem je bil pritrjen srebrn
svoj vpliv, da so tod zgradili novo cesto, ki veže zdaj Šaleško in z njo Savinsko
profil glave nadvojvode Ivana. Neki zlobnež ga je pa ukradel, in nadomestili so ga potem z bronastim.
dolino z Mislinjsko in Dravsko dolino ter s koroško deželo. Hvaležni okoličani
so postavili zategadelj poprej omenjeni spomenik, na katerem je bil pritrjen srebrn
profil glave nadvojvode Ivana. Neki zlobnež ga je pa ukradel, in nadomestili so
ga potem z bronastim.
<br>
Kmalu za spomenikom prideš na most. Zahodno zagledaš na strmi skali >/6 m visoko leseno hišico, ki kaj lepo poveličuje idilično gorsko sliko. Sedaj za- <br>
6 m visoko leseno hišico, ki kaj lepo poveličuje idilično gorsko sliko. Sedaj za- <br>
viješ v stran od ceste okoli te skale in hipoma stojiš pred velikanskim vhodom </br>
v podzemeljsko jamo. iz katere buči potok Ponikva, ki se tukaj blizu ceste izliva <br>
navkreber med ležečim ali razmetanim kamenjem. Druga jama je tudi zelo pro- <br>
storna in ima več raznih rjavih kapnikov. Tretji oddelek je zelo podoben „koru"; </br>
odtod prideš v četrto manjšo jamo. iz nje vodi le ozek predor nizdolu. Dalje še ni preiskana, Zadnja jama je </br>
še ni preiskana, Zadnja jama je </br>
'''Špehóva Luknja,''' <br>
 
ki leži neki više nad nadvojvode Ivana jamo; videl je nisem sam. Pravijo, da je tudi precej prostorna. </br>
Vse imenovane podzemeljske jame se nahajajo na zahodni strani Hude Luknje. Ako bodo res železnico od Velenja dogradili do Spodnjega Dravberga,
tudi precej prostorna.
Vse imenovane podzemeljske jame se nahajajo na zahodni strani Hude
Luknje. Ako bodo res železnico od Velenja dogradili do Spodnjega Dravberga,
kar že dolgo časa nameravajo, utegne romantična Huda Luknja <ref>Lepe fotografije o Hudi Luknji, zlasti pogled na nadvojvode Ivana spomenik in po njem
imenovano jamo je dobiti pri ravnatelju g, M. Helffu v Judenburgu na gorenjem Štajerskem, </br> </ref>) še bolj zaslo- </br>
veti in najti še več občudovalcev. Mnogo zaslug in hvale si je pridobil g. J. <br>
Vidvod, da je največjo nadvojvode Ivana jamo napravil dostopno in jo ohranil v narodnih rokah. Za to naj bi našel dostojno povračilo.
narodnih rokah. Za to naj bi našel dostojno povračilo.
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
[[Kategorija: F. Kocbek in J. Mandelj]]
275

urejanj