Vrbsko jezero: Razlika med redakcijama

odstranjenih 142 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
| naslov= Vrbsko jezero
| avtor= Fr. Kocbek
| izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. december 1895}} (178184/190187)
| vir= [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNYXZISC/?query=%27keywords%3dSlovenija%27&frelation=Planinski+vestnik&pageSize=25&fyear=1895 dlib1]
| vir= {{fc|dlib|MNYXZISC|s=xx|dLib 218}}
| dovoljenje= javna last
| opombe= Spisal Fr. Kocbek
| obdelano= 4
 
}}
 
<br>
'''Vrbsko jezero.'''
''Spisal Fr. Kocbek.'' </br>
 
Največji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje <br>
neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s </br>
svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je <br>
Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca. </br>
Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16, 6 kilometrov daleč <br>
in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje </br>
85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ''ha'' ali <br>
3581 oral. </br>
Vrbsko jezero se razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in <br>
zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam </br>
imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je <br>
jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne </br>
pokrajinske slike, kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem <br>
koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, </br>
noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno <br>
sklada z mirnostjo in resnobo dolenje kotline. Južno od Porečja se dvigata dva </br>
otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok. <br>
</br>
Severno obrežje, po katerem biva mnogo pridnega ljudstva, je zelo obdelano, <br>
ob južnem pa rasto zeleni gozdovi, iz katerih se blišče posamezne vile. </br>
Barva jezeru je razno zelenkasta. Topla je voda v poletnih mesecih redko- <br>
kdaj pod 22° C: zato je prav pripravna za kopel. Zategadelj so nastala krog in </br>
krog jezera nmogobrojna kopališča, pri katerih so shrambe za čolne in ladje z <br>
jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem </br>
opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni. <br>
GeoLogično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje kristaliničnih osrednjih </br>
ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju <ref> Gebirgsbau der Afpen. </ref>
) <br>
je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma </br>
enake meri. <br>
</br>
 
Po obrežju rasto navadne močvirne in vodne rastline; na nekaterih krajih <br>
plavajo po vodni gladini lepi rumeni cveti blatnikovi (unphar luteum Sm.). Jezero </br>
je zelo ribnato. <br>
</br>
Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo <br>
gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem </br>
in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je <br>
polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste </br>
krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na no- </br>
benem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru </br>
nekako resen. </br>
 
</br>
Prebivalci krog jezera so Slovenci, dasi so se kmetije vsled tujih naselbin <br>
pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, </br>
ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši <br>
živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se </br>
priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo <br>
slovenščino. </br>
 
<br>
V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in septem- </br>
ber — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega <br>
občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih </br>
in ladjah po njem. Trije parniki plovejo <ref> Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Ca- </br>
rinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plavališčem. Po kanalu vozi parnik „Loretto", <br>
kateri je najmanjši.</br> </ref>) križem jezera od brega do brega, <br>
prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s par- </br>
nikom po velikem jezeru. Po 5 ''km'' dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan <br>
z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši parnik. Ob severnem bregu </br>
jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem <br>
bregu se vije dobra cesta. </br>
<br>
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži </br>
Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad <br>
morjem, ima 338 prebivalcev in je ¼, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno </br>
letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ <br>
Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; </br>
povsod se raztezajo lepi drevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg <br>
(1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.</br>
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče <br>
po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), </br>
krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je <br>
celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška </br>
družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini <br>
 
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži </br>
</br>
Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad <br>
pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis <br>
morjem, ima 338 prebivalcev in je ¼, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno </br>
— lotos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta </br>
letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ <br>
več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. O njem pripovedujejo, da je tu nekdaj <br>
Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; </br>
živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. </br>
povsod se raztezajo lepi drevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg <br>
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe <br>
(1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.</br>
vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku </br>
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče <br>
ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. <br>
po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), </br>
Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni </br>
krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je <br>
breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na <br>
celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška </br>
ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria </br>
družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini <br>pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis
-Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". <br>
— lotos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta </br>
več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. O njem pripovedujejo, da je tu nekdaj <br>
živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. </br>
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe <br>
vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. </br>
Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni </br>
breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria -Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See".
Dalje na južnem bregu je Sekirn v senčni legi: ima več hotelov in kopa- </br>
lišče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), <br>
kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. </br>
Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z <br>
gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, </br>
restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec.<br>
Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m), </br>
odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera. <br>
Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, </br>
hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. <br>
Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj </br>
nahaja jezero, so stanovali po lepih vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. </br>
Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so <br>
jedli, pili, godli in plesali. Ponoči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi </br>
ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred po- </br>
lnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. </br>
Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če <br>
me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato </br>
kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, <br>
izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine. </br>
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna <br>
noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. </br>
Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna <br>
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a </br>
valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla : ostala je do da- </br>
našnjega dne — in to je Vrbsko jezero.</br>
 
</br>
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
[[Kategorija: Fr. Kocbek]]
[[Kategorija: Dela leta 1895]]
275

urejanj