Hlapci: Razlika med redakcijama

Ljudje se umaknejo.

 

 

Jermanova izba. Zvečer; na levi mizi sveča, na pisalni

<b>JERMAN</b>: Dovoljena je smrt.

 

 

<b>LOJZKA</b>: Nagla smrt. Kaj bi gospodar z bolehavim hlapcem?

Lojzki.

 

Nalij mu čaja! … Razložite! V mojem srcu je namreč

taka misel … huda misel, gospod … nagle smrti

<b>LOJZKA</b>: Zatorej je boljše, da se človek odpove smetani …

zaradi mleka.

 

<b>HVASTJA</b>: Zares. Najprej se mu zdi sramotno, kasneje še

dobro vino ne rabi imena.

Mu seže v roko.

 

<b>HVASTJA</b>: Ali zaradi kolin -

je več. - Nekoč sem bil mlad; kdaj je bilo?

Pred tisoč leti, se mi zdi. Nekoč sem imel mater;

nekoč sem imel prijatelje; tudi ljubico sem imel.

Nekoč je bilo življenje pred menoj, kakor - cesarska

 

<b>JERMAN</b>: Kaj?

 

<b>KALANDER</b>: Zborovanje. Zadnjič nas je bilo troje, zdaj nas bo

 

<b>ŽUPNIK</b>: Greh je bil.

 

<b>JERMAN</b>: Če za trenutek ali za tisoč let -

Odmor.

 

Pred vami klečim, glejte, mati; roké sem sklenil,

glejte, mati! Le eno besedo, le en pozdrav! -

pozdravljal?

 

<b>MATERIN GLAS IZ IZBE</b>:

Franc!