Hlapci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 445:
 
<b>KOMAR</b>: Besedo si rekel, v srcu nisi mislil. Ukaži, da si
obrijem samo eno lice, da grem bos v nedeljo k maši, da si našijem očitno znamenje na suknjo, ukaži karkoli ...
 
<b>HVASTJA</b>: Na kolenih, sem rekel.
Vrstica 474:
 
<b>NADUČITELJ</b>: Blodili smo, mi vsi smo blodili, dragi Komar! V
značaju je našega milega slovenskega naroda in vseh njegovih posameznih udov, da je treba izkušnje bridke in prebridke ...
 
<b>KOMAR</b>: Brezovke, brezovke!
 
<b>NADUČITELJ</b>: ... skratka, dostojno je in pametno, če pozabimo
na pretekle dni, če mislimo nanje samo toliko, kolikor nam je treba za nauk in svarilo. Zakaj ni je knjige bolj dragocene, nego je knjiga lastnega duševnega trpljenja. Pojdite, dragi Hvastja, pojdite in pokličite mi Jermana. Vi ste mož treznega razuma, čistega srca in modre besede. Vas bo ubogal.
 
Vrstica 497:
<b>KOMAR</b>: Naj ostane v božjem imenu. Po smrti so ga spreobrnili.
 
<b>NADUČITELJ</b>: Gregorčič ...
 
<b>KOMAR</b>: Tudi ta se je po smrti spreobrnil ... na čudežen
način ...
 
<b>NADUČITELJ</b>: Aškerc ...
 
<b>KOMAR</b>: Na grmado — zaluča par knjig na tla — kjer bo stokaje gorela njegova duša nekoč!
 
<b>NADUČITELJ</b>: Bog je usmiljen. — Tavčar ...
 
<b>KOMAR</b>: Nisem bral teh reči, ali očitno je, da zlódej ne piše
Vrstica 523:
v pokori! — Tukaj pa je nekaj Cankarja —
 
<b>KOMAR</b>: Ven z njim! ''Zaluči knjige na tla in jih odsune z nogo''. Ta še liberalec ni, temveč ... vrag vedi kaj!
 
<b>NADUČITELJ</b>: Molimo zanj! — ''Vzame s police knjigo.'' Hé! Kaj?
Vrstica 529:
<b>KOMAR</b> ''pogleda knjigo'': Hé! Kaj?
 
<b>NADUČITELJ</b>: Tomaž Kempčan: Hoja za Kristom ... ''Spogledata se začudena.'' Dragi Komar, te knjige vi niste prinesli.
 
<b>KOMAR</b>: Tudi vi je niste prinesli, gospod nadučitelj.
Vrstica 549:
<b> KOMAR </b> ''se vrne iz izbe'': Greh je ugnan.
 
<b>NADUČITELJ</b> ''se ozira po sobi'': Cesarjeva podoba ... dobro ... ampak nič božjega ni ... treba bi bilo krščanskega znamenja ...
 
<b>KOMAR</b>: Bilo je, se mi zdi ... tam pod cesarjevo podobo je
bilo, se mi zdi ...
 
<b>NADUČITELJ</b>: Kaj zdi? Seveda je bilo. Ali človek blodi v mraku
...
 
<b>KOMAR</b>: Tava v zmotah ...
 
<b>NADUČITELJ</b> ''odide v svojo izbo''.
Vrstica 563:
<b>KOMAR</b> ''gleda za njim'': Brata bi izdal, zoper očeta bi pričal in mater bi zatajil.
 
<b>NADUČITELJ</b> ''se vrne z razpelom'': Žebelj še tičí, malo zarjavel je ... ''stopi k zidu'' — in tudi luknjica je še ostala ...
''Pritrdi razpelo s prstom na zid.'' Koliko let je pač, ko smo v svoji nespameti in ošabnosti ...
 
<b>KOMAR</b> ''odmahne'': Kaj bi tisto!
 
<b>NADUČITELJ</b>: Posebno vi, dragi Komar, ste robantili kakor sam
Antikrist ...
 
<b>KOMAR</b>: In nato ste nam plačali gosposko večerjo.
Vrstica 584:
resnih časih, na resnem kraju in o resnih stvareh.
 
<b>LOJZKA</b>: Prisegam, da se ne šalim ... Saj so nam očitno žugali
z večnim postom in drugimi nadlogami, če se ne ... razvijemo.
 
<b>GENI</b>: Blagor meni! Kupila sem si paternošter. Treba je
Vrstica 616:
<b>GENI</b>: ''smejé'': In roko poljubil.
 
<b>KOMAR</b>: Lažeš! Roke nisem poljubil ... ''Se osvesti.'' Pa da sem pokleknil pred samega cestninarja ter mu roko poljubil - kdo bi očital ponižnost kristjanu?
 
<b>GENI</b> ''kakor prej'': Nikar ne zardevaj! Tudi jaz imam že paternošter.
Vrstica 624:
<b>LOJZKA</b> ''se molče pokloni''.
 
<b>KOMAR</b> ''napol s pridigarskim tonom'': Kdor ni z ljudstvom, je zoper ljudstvo. Kako bi vodil mladino, kdor sam hodi po krivih potih? Ljudstvo bi se sámo zatajilo, če bi izročalo svojo mladino odrodnim ljudem, da jo napolnijo z duhom, ki ni duh ljudstva. Bil bi ... tako rekoč ... kulturni samomor ...
 
<b>LOJZKA</b>: Dobro si se naučil; tudi jaz sem tako brala.
Vrstica 630:
<b>GENI</b> ''Lojzki'': Kaj siliš, duša, v rovtarske Atene?
 
<b>KOMAR</b>: Tudi Hvastja, se mi zdi ... tudi njemu bi človek ne
videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov.
 
Vrstica 637:
 
<b>KOMAR</b>: Prav tisto sem mislil! Bog sam vedi, če je njegova
črna suknja res črna ... Kdor tiho lazi in samotno prede ... kam pač bo zlezel in kaj bo spredel?
 
'''''Hvastja''''' od desne.
Vrstica 669:
 
<b>NADUČITELJ</b>: Gospod župnik, pozdravlja vas odkritosrčno naš
učiteljski zbor. Pozdravlja zastopnika cerkve, tiste cerkve, kateri je tako rekoč po naturi in v prvi vrsti izročena vzgoja naše mladine ...
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ...
 
<b>NADUČITELJ</b>: Zakaj resnica je, od vekomaj veljavna in neoporečna,
da je le v složnem sodelovanju cerkve in šole lepša bodočnost našega naroda in človeštva sploh ... da bo, tako rekoč, iznad cerkve in šole
zasijala nova zarja ...
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ... ''Se približa mizi ob spremstvu nadučitelja''.
 
<b>NADUČITELJ</b>: Res je bilo - ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? - res je bilo žalostnih in obžalovanja
vrednih nesporazumkov tudi v naši občini ...
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ... ''Sede.'' Prišel sem, da vas povabim na večerjo.
 
<b>KOMAR</b>: Gospod župnik —
 
<b>ŽUPNIK</b> ''se nakratko ozre nanj'': Na večerjo. Ni potreba, da bi na očitnih posvetovanjih rešetali neprijetne zgodbe. Kar je bilo, je
bilo pač nerodno in nespametno, ali bilo je. Krajni šolski svet ima poslov imenitnejših; ne spodobi se, da bi opravljal še mojo službo ter spokornim grešnikom odvezo dajal. Tudi na učiteljski konferenci ne boste šmarnic molili ...
 
<b>KOMAR</b>: Gospod župnik —
 
<b>ŽUPNIK</b>: Ne boste šmarnic molili. Zatorej mislim, da se pogovorimo iz lica v lice, brez očitkov in brez zamere. Bilo jih je nekaj med vami, ki so do ... ''zamiži in potrka s prsti na mizo'' do sodnega dne dajali pohujšanje vsej fari, posebej še mladini, njih varstvu izročeni.
 
<b>KOMAR</b>: Gospod župnik —
Vrstica 720:
<b>NADUČITELJ</b> ''plaho'': Gospod župnik —
 
<b>KOMAR</b> ''vstane'': Jermanovo seme ... med njimi sem ga videl, sam
sem ga videl med pijanci in nečistniki ... Poznam ga ... očitno je kričal take besede, ki bi jih človek še na samem ne bral ...
 
<b>ŽUPNIK</b> ''pogleda najprej Komarja, nato se ozre'':
M-da ... ne vidim ga med vami.
 
<b>NADUČITELJ</b> ''ves plah'': Nisem vedel, gospod župnik ... ne besede o tej žalostni stvari ... in prosim ...
 
<b>HVASTJA</b> ''je bil vstal'': Rekel je, da pride. ''Stopi k oknu.''
 
<b>KOMAR</b> ''za Hvastjo, pogleda skozi okno'': Pod oknom stoji! Pa s kom stoji? S Kalandrom, s kovačem ... s tistim, ki je svojo ženo v hlev zaklenil, ker je hotela na božjo pot!
 
<b>MINKA</b>: Žalostno je, če se član učiteljskega zbora ... tako
rekoč ... brati s pijanci ... tako rekoč ...
 
<b>GENI</b>: Zares — ta mlačnost in malobrižnost ...
 
<b>ŽUPNIK</b>: Ne sodite grešnika, dokler ga niste klicali na besedo.
Vrstica 750:
čast in na svoj prid!
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ... Ne bližaj se grešniku z očitanjem in z
grožnjo, temveč z bratsko besedo! Gospod Jerman, globoko smo vsi užaljeni zaradi vas in vašega nehanja ...
 
<b>JERMAN</b>: Povejte mi, kaj vraga bi radi od mene!
 
<b>ŽUPNIK</b>: ... in zaradi vašega nehanja, sem rekel. — Pač vam
je znano, da so se časi v naši domovini na lepšo stran zasuknili in da je ljudstvo razodelo, kaj hoče od svojih vodnikov in učiteljev ...
 
<b>JERMAN</b>: Ohó ... ena lučka že sveti, še drugo prižgite! ''Séde''.
 
<b>KOMAR</b>: Pomisli, kdo da govori s teboj!
Vrstica 765:
obujem sandale!
 
<b>ŽUPNIK</b> ''sede'': ... in učiteljev, sem rekel. Mnogo jih je, ki so takih misli, da je treba iz tega razloga in ob tej priliki zatajiti tako imenovano prepričanje ali pa ga vsaj nekoliko zasenčiti. In mnogo jih je tudi, ki so tako storili.
 
<b>JERMAN</b>: Rad bi že slišal ukaz.
Vrstica 785:
<b>LOJZKA</b> ''vstane, gre počasi proti oknu in gleda na Jermana''.
 
<b>ŽUPNIK</b> ''séde; zelo blago:'' Od nekdaj že, od tistega dne, ko ste prišli v lepo našo faro, sem vas cenil; zakaj človek ste, ki posluša pošteno in odkritosrčno besedo ter je ne izvrača in zavija v svojem duhu, še preden je bila izgovorjena. Boli me, da vas vidim na potu, koder ljudstvo ne more za vami. Če bi, recimo, pijanec tam na cesti — če bi, recimo, kričal in mahal: táko in táko je moje prepričanje, kdor je moje sorte, hôdi za mano ... kaj bi storil pameten človek? Stran bi se ozrl in bi šel po svoji poti. — Gospod, če pa bi se jaz tako nemarno vedel, in če bi se vi tako nemarno vedli — kaj bi reklo ljudstvo? Reklo bi: nisi vreden, da si moj učitelj in vodnik, med
pijance pojdi in nečistnike, njim prerokuj, ki mednje sodiš!
 
Vrstica 805:
me klicali pred ta tribunal. Kaj bi se obotavljali ter lazili krog hiše, ko vemo vsi, kje da so vrata? Besede so bile dolge, ukaz pa je bil kratek: postavi se na glavo, kakor velevata vreme in čas. Ali jaz ostanem rajši na svojih poštenih nogah.
 
<b>NADUČITELJ</b>: Gospod Jerman, čast učiteljskega stanu zahteva ...
 
<b>JERMAN</b> ''se okrene'': Poznam molitvico. Čast učiteljeva zahteva, da bodi danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje še zahteva, da imej glavo na voljnem konopcu, zato da se lahko s pridom priklanja na vse štiri strani; in tudi zahteva, da bodi koleno ne od kosti, temveč od testa, zato da klekne sredi ceste v blato, če je prilika in ukaz. In naposled še zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ do ključavnice pa obešen na šolske duri. Znam jo
Vrstica 817:
<b>GENI</b>: Nikar v planine, tovariš, zdaj na zimo!
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ... Rekli so mi, gospod, da ste zgledno učeni
in da je velika vaša prihodnost; tudi so mi rekli, da ste zgledno blagi in da skrbite za svojo mater, ki je stara in betežna ...
 
<b>JERMAN</b> ''plane'': Ne imenujte je, svetnice, s tem oskrunjenim jezikom!
Vrstica 824:
Lojzka stopi k njemu.
 
<b>NADUČITELJ</b> plaho: Opozarjam vas, da ne prestopite najprimitivnejših oblik družabnega občevanja ...
 
<b>ŽUPNIK</b>: M-da ... Upam, da boste vse premislili, od začetka
do konca ... ''Vzame klobuk in se okrene do nadučitelja''. Gospod nadučitelj, o vseh ostalih stvareh ... ''okrene se do drugih ter se narahlo pokloni'' ... se pogovorimo ob večerji. ''Odide; nadučitelj za njim; Komar je bil odprl duri.''
 
<b>JERMAN</b>: Še okno odpri ... gre proti oknu ... na stežaj ... odpre —
da se razkadi ... ''stopi h Komarju, ki je bil vzel klobuk'' ... stoj, le besedo. Ali veš, da se ukvarjam z zgodovino slovenskega naroda?
 
<b>KOMAR</b> ''ga pogleda začuden'': Ne zameri ...
 
<b>GENI</b>: V hribih je ne boš pisal.
 
<b>JERMAN</b>: Potrpi ... ne boš zamudil večernic! ... Zdaj pregledujem
zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila
smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.