Hlapci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 856:
<b>KALANDER</b>: Do malega vsi. Ta pravi, da je prestar, da se ne
briga več za take reči, da misli na smrt
<b>JERMAN</b>: Vse je prav in koristno, kakor je. Treba je bilo te
Vrstica 872:
<b>JERMAN</b>: Tako je. Povedal si na kratko in razločno, kar drugi
odevajo s pisano plahto učenih besed. Célo znanost so napravili iz te plahte — globoko in obširno znanost, ki je nam preprostim ljudem le težko razumljiva. Ti praviš na kratko: pamet je zatajil za tolsto kračo — tak učenjak pa ti razklada svojo nečedno stvar od zore do mraka, do oblakov ti nakopiči besed, ki jih je bil nabral iz deveterih besednjakov, naposled se ti zavrti v glavi, da poklekneš predenj ter ga moliš, ne zato, ker ga spoštuješ, temveč ker si truden. O, že debele knjige so pisali o tistih tvojih žgancih in izkazalo se je prav
zares: da je za nepoštenost razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden
'''''Mati''''' prinese čaja, kruha in mrzlega mesa ter postavi
Vrstica 882:
<b>JERMAN</b>: ''zamišljen, počasi'': Použila bova še marsikatero grenko južino; še marsikatero noč bova težko spala; še marsikdaj se
bova ustavila na cesti in bova rekla; zakaj tod, čemu je treba?
''Veselejše.'' Samá sva si naročila to južino, pa jo použijva!
Vrstica 890:
<b>JERMAN</b>: Jaz pa ti povem: če pridejo sami razbojniki na to
zborovanje — mednje pridem in jim povem natanko tisto, kar sodi razbojnikom. Ni trma, tudi ni bahavost. Ali tako so me na tla potisnili, tako so me zasmehovali, tako so pljuvali predme, da se
jim moram pokazati pred lice, povedati, da nisem na tleh in ne opljuvan
Da so pod suknjo ljudje, po božji podobi ustvarjeni? In da bodo poslušali človeka, pa četudi ne pojdejo za njim? Da bi naposled taka živa beseda pred njimi vsemi in na očitnem kraju več zalegla nego samoten pogovor in več nego pisana knjiga? To mislim in táko je moje upanje.
Vrstica 944:
<b>LOJZKA</b> ''vstane'': Ne morem! ''Hipen odmor''. Ker pravim, da ti ne morem povedati — ali ne veš, kaj bi ti morala povedati?
<b>JERMAN</b> ''izpusti njeno roko'': Vedel sem, preden sem te prosil, da pojdi. Ali bolnik vé, da je na smrt bolan, pa vendar kliče zdravnika, da bi mu sodbo še naglas povedal. To je tisto skrito, mevžasto, nizkotno upanje! — ''Stopi spet bliže k nji''. Ali vendarle, prosim te, vendarle mi povej
manjša
<b>LOJZKA</b> ''sede na stol spredaj, z obrazom od njega obrnjena'':
Vesela je bila
<b>JERMAN</b>: Vesela?
<b>LOJZKA</b>: Ne
govori
<b>JERMAN</b>: Kako je to rekla, s kakšno besedo?
<b>LOJZKA</b>: Da ne vé, kaj bi tam na vrtu, je rekla, in da le ostani
v svoji družbi, je rekla, med pijanci in pretepači
<b>JERMAN</b> ''se ne gane'': Dalje!
Vrstica 971:
<b>JERMAN</b>: Kaj? ,V bodoče ostavi'? ''Vstane.'' Če je rekla ,v bodoče ostavi', tedaj je vse, kakor je treba. — Glej, Lojzka, prav nič ne čutim, da je moje srce kaj izgubilo; morda niti imelo ni, kar bi
moglo izgubiti. Tudi ni pridobilo bolečine
in ničesar izgubil, pa vendar mi je pri srcu, da bi objokaval
<b>LOJZKA</b> ''tiho'': Tudi meni
<b>JERMAN</b> ''stopi k nji in jo prime za roko'': Slabič sem, glej, otrok, jokav sanjač
<b>KOMAR</b> ''pod oknom, s pijanim glasom'': Golob in golobica, Bog vaju blagoslovi!
Vrstica 991:
<b>LOJZKA</b>: Zdelo se mi je, da je šel za menoj.
<b>JERMAN</b> ''stopi k pisalni mizi ter prižge svetilko:'' Misliš, da je cunja in motovilo, pa je modrijan; spoznal je, da zvestemu hlapcu gospodar ne zameri greha
<b>LOJZKA</b> ''stopi k stolu in si ogrne ovratnik'': Ne zameri, da ti nisem veselja prinesla.
<b>JERMAN</b>: Prinesla si mi tolažbe. Zahvaljena!
<b>LOJZKA</b>: Tudi ti zahvaljen za to besedo.
Vrstica 1.005:
<b>JERMAN</b> ''stopi k pisalni mizi in odpre miznico; vzame sliko v
roko, govori zelo tiho in počasi'': Kje si zdaj?
''Položi zamišljen sliko na mizo''.
Vrstica 1.068:
<b>ŽUPNIK</b>: Vi niste podobni tistim, ki so pocépali na kolena,
ko so se tla zamajala; moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in toplejše bi jo stisnil nego spolzke roké tistih, ki jih moléé naproti. Zato sem vam razložil, kako malo je potreba, da
prestopite ta plitki jarek med nama.
Vrstica 1.086:
<b>PISEK</b> ''stopi v izbo široko in nerodno:'' Pozdravljeni! Živeli! Jaz sem z vami! Nate roko! ''lztegne roko proti Jermanu in omahne''.
Kje pa jih je kaj, teh prekletih črnih muh? Ali se jih kaj bojimo, kaj? Ali smo mevže, kaj? Vi ste mož — čast možú! ''Se odkrije.''
<b>JERMAN</b> ''seže v žep'': Náte in pojdite, trudni ste.
<b>PISEK</b>: Vsakemu se primeri — ''Ugleda župnika, zasenči z eno roko oči, s klobukom pokaže nanj.'' He, he?
''Razprostre roké''. Fej!
<b>JERMAN</b> ''ga prime za roko'': Lahko noč! ''Odpre duri''.
<b>PISEK</b> med durmi: Nič za malo
<b>JERMAN</b> ''se vrne proti župniku'': Na čigavi njivi ni plevela?
<b>ŽUPNIK</b>: M-da
<b>JERMAN</b>: Pa če je ne premerim do konca — hodil sem, kamor
Vrstica 1.121:
<b>JERMAN</b>: Kaj ukazujete, mati?
<b>MATI</b> ''stopi k njemu'': Glej, Franc, otrok moj: ni dolgo več
<b>JERMAN</b> ''se skloni, da bi jo vzdignil'': Mati!
|