Pred Trubarjevim spomenikom: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: Pred Zru&arjevlm spomeniliom. Bila je čista, krasna nedelja, kakršnih je imelo to mokro, umazano leto dosedaj le malo. Flegantni ščinkavci, kosi, tašč i - < e i n dru... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 177:
popolnoma zaonegavil tegale Tru
barja!«
»Hvala lepa. gospod Bueek, da
ste nas poučili!« je vikni l zadaj nekdo
izmed zvestih poslušalcev. »Dozdaj
sem mislil , da je Trubarje v spomenik
najlepši, ka r jih imamo v
Ljubljani. Zdaj pa m i je padla debel
a mrena z oči. Zdaj šele vidim , kakšen
osel sem bi l še pred petimi mi
nutami ! Dobro ste zdelali Berneker -
;ia! Hval a lepa za pouk!«
»Prosim, prosim!« se je brani l
kriti k i n pokima l milostno.
»Škoda, škoda, da vas nerodni
kipa r n i prej nič vprašal za moder
svet!« je vzdihni l oni skromni gospod,
k i se je večkrat čudno veselo
namuzal med Buckov o raz i a go. » Motili
b i nam včasih v »Mestnem domu«
a l i kjersibodi predavati o umet:
nosti!«
»I, zakaj pa ne?« je odgovoril
Bucek blagohotno, zamižal z levim
očesom in se nasmehnil navihano.
: Saj ima m črno obleko p a belo kra
vato tudi!«
In pogladil je svoje tr i podbradht{
to je bilo vselej znamenje izredne
zadovoljnosti. Nato pa je prije l
neznanega gospoda za gumb.
»Kdo pa ste pravzaprav vi , pri
jatelj!« g a je vprašal s pokrovitelj
sko prijaznostjo i n ga pogledal kako r
velikan pritlikavca .
»Gospod Bucek, v izredno čast
i n veselje m i je, da se vam smem
predstaviti: jaz sem kipa r Beme -
tCr< < Rado Murnik .
| |||