Wikivir

Moč kresne noči: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 36:
zakriva in odkriva vso neizrabljeno
moč mladeniča-asketa.
 
A h , kolikokra t s i je že izbičal
Ah , kolikokrat si je že izbičal
hrepenenj e i z mladi h prsi , a vračalo
hrepenenje iz mladih prsi, a vračalo
se je nanovo , močneje, silneje , zahte ­
se je nanovo, močneje, silneje,
val o krepkejših udarcev , — več
zahtevalo krepkejših udarcev, — več
krvi . —
krvi. —
In pate r Ladisla v sloni pr i oknu ,
In pater Ladislav sloni pri oknu,
v očeh m u tre]>eče meha k svit, hi -
l>env spomiočeh nmu trepeče mehak svit, hipen spomin mladosti .
 
K o t otrok je tud i on plesa l
Kot otrok je tudi on plesal
okro g kresa , vriska l i n pe l i n ž nji m
okrog kresa, vriskal in pel in ž nji m
Anita .
Anita.
N j e temnopolt e ročice so se g a
 
držale krčevito, d a so se m u poznal i
Nje temnopolte ročice so se ga
rahlordeči odtisk i njeni h nohtov , i n
držale krčevito, da so se mu poznali
kodrast a temin a njeni h črnih las g a
rahlordeči odtiski njenih nohtov, in
je božala po licu . Lovil a sta kresnice ,
kodrasta temina njenih črnih las ga
skakal a čez kres , d a se je sto žarečih
je božala po licu. Lovila sta kresnice,
iske r dvignil o kvišku, d a j e sto zla ­
skakala čez kres, da se je sto žarečih
t ih zvezdi c padal o naza j ko t b i nesle
isker dvignilo kvišku, da je sto zlatih
sel>oj sto na d zaželjenih.
zvezdic padalo nazaj kot bi nesle
Tak o je bil o vsak o leto.
seboj sto nad zaželjenih.
Nekoč p a so postal e n a kresn i
 
večer Anitin e oči bolj vroče, njen a
Tako je bilo vsako leto.
ličeca bolj rdeča, nje stisk iskrene ji .
 
Vzljubil a st a se.
Nekoč pa so postale na kresni
Siva , dobr a njegov a manik a p a
večer Anitine oči bolj vroče, njena
je hotel a imeti »gospoda«.
ličeca bolj rdeča, nje stisk iskreneji.
V zadnj i njeni solz i je nemo drhtel
 
a t a želja, zadnj i vzdih , poln in težak,
Vzljubila sta se.
je ko t izvleček vseg a ne izgovorjeneg
 
a prosi l le to edino. V neizmern
Siva, dobra njegova mamka pa
i bolesti je zatrepetala njegova duša.
je hotela imeti »gospoda«.
»Mati, gospod bom, vse, vse storim
 
, ka r hočete, sam o poglejt e me še
V zadnji njeni solzi je nemo drhtela
enkrat,« je zakričal v divj i bolesti.
ta želja, zadnji vzdih, poln in težak,
Nis o se m u mogl a več zahvalit i
je kot izvleček vsega neizgovorjenega
onemogl a usta , pol>ožati g a n i mogl a
prosil le to edino. V neizmerni
več otrpl a roka .
bolesti je zatrepetala njegova duša.
L e oči je umirajoča mat i uprl a
»Mati, gospod bom, vse, vse storim,
vanj , vse velik e i n svitle , v polne m
kar hočete, samo poglejte me še
razumevanj u so se umirajoče svetli ­
enkrat,« je zakričal v divji bolesti.
kale , na njem so obvisele , uprt e vanj ,
 
je v nji h izgini l n a vek nji h svit.
Niso se mu mogla več zahvaliti
In te materin e oči H O g a sprem -
onemogla usta, pobožati ga ni mogla
ljeval e povsodi. Izpolni l j e obljubo ,
več otrpla roka.
k i j o je da l umirajoči mater i i n šel
 
k menihom .
Le oči je umirajoča mati uprla
M e d štirimi stenam i meniške
vanj, vse velike in svitle, v polnem
celic e je bi l neizprosen krvni k same ­
razumevanju so se umirajoče svetlikale,
m u sebi, a le nerad a se je pokoril a
na njem so obvisele, uprte vanj,
njegov a teptan a mladost.
je v njih izginil na vek njih svit.
Dane s p a je v njeni zopet zakri ­
 
čalo po pomladi .
In te materine oči so ga spremljevale povsodi.
Hitr o zapr e okno , opetekajoč se,
Izpolnil je obljubo,
g r e v sobo, molit i hoče, d a g a min e
ki jo je dal umirajoči materi in šel
izkušnjava zleg a duha . Kolikokra t
k menihom.
m u j e bil a molite v notranj a potreba ,
 
edin a uteha prečutih noči.
Med štirimi stenami meniške
A dane s ne gre.
celice je bil neizprosen krvnik samemu sebi,
a le nerada se je pokorila
njegova teptana mladost.
 
Danes pa je v njem zopet zakričalo po pomladi.
 
Hitro zapre okno, opetekajoč se,
gre v sobo, moliti hoče, da ga mine
izkušnjava zlega duha. Kolikokrat
mu je bila molitev notranja potreba,
edina uteha prečutih noči.
 
A danes ne gre.
 
Z največjo doslednostjo mu hite
misl imisli vedno le k Aniti; vse pokopane
želje vstajajo zopet, saj niso bile mrtmrtve nikdar; ­
ve nikdar ; vsi topli glasi njegove
duše mu govore le ono, kar razume,
a česar slišati ne sme.
 
Pot mn lije po čelu, v sencih mu
Pot mu lije po čelu, v sencih mu
tolče v divjem taktu, največjega
grešnika se nazivlje, trepeta v bogatiobogaboječem
ječem strahu, a rešitve ni.
 
N a mizi pr i postelji stoji kip
Na mizi pri postelji stoji kip
Brezmadežne. K njej pade na kolena.
Brezmadežne. K njej pade na kolena,
poljublj a jo -— a glej. ki p raste , se
poljublja jo — a glej. Kip raste, se
veča i n veča i n pre d nji m stoji Anita .
veča in veča in pred nji m stoji Anita.
Napo l blazen g a zgrab i z rokam i
 
i n trešči ob tla , d a se zdrob i n a ti ­
Napol blazen ga zgrabi z rokami
soče kosov .
in trešči ob tla, da se zdrobi na tisoče kosov.
A že se je zavedel, ka j j e storil .
 
»Ubijalec, ubijalec,« kriči ves i z
A že se je zavedel, kaj je storil.
sebe, pobir a v svetem strah u blago ­
 
slovljene koščke, poljublj a ji h i n ros i
»Ubijalec, ubijalec,« kriči ves iz
s solzami .
sebe, pobira v svetem strahu blagoslovljene koščke,
Zuna j žare kresov i i n svetij o v
poljublja jih in rosi s solzami .
žen i to vanjsk o noč; življenje se ra ­
 
duj e življenja, le i z celic e patr a Ladi ­
Zunaj žare kresovi in svetijo v
slav a prihajaj o bolestni vzdih i trpin ­
ženitovanjsko noč; življenje se raduje življenja,
čene duše i n trpinčenega telesa v
le iz celice patra Ladislava prihajajo bolestni vzdihi
kresn o radost.
trpinčene duše in trpinčenega telesa v
kresno radost.
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Moč_kresne_noči«