Šaloigra: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 22:
Tudi o ljubezni sva govorila. "Oh, punčke, te lepe božje stvarice," je vzkliknil, "koliko sem jih že rad imel!" Frčal je metuljček od cvetke do cvetke! Uvidela sem, da tiste svete ljubezni, ki samo enkrat posije v naše življenje, ki nas popolnoma pretvori, ni še poznal. Doslej je smatral žensko kot igračko, ki je možu za kratek čas, kadar pride truden od dela domov. Ni mu še prišla nasproti ženska, ki bi mu bila tudi prijatelj in zvest tovariš v boju življenja!
Prerešetavala sva to in ono. Govorila sva o dijaškem življenju. Pretresavala sva tudi pojem o časti. Obsojala sva oba domišljavo rahločutnost naših mladih fantov, ki v vsaki besedi najdejo morebiten namen razžaljenja, in ki jim pripomore do par brazgotin po mladem licu. "A ubil bi človeka, ki bi žalil čast moje žene," je z ognjem v očeh vzkliknil. Toliko svete jeze je bilo v njegovem licu, da sem se nehote spomnila besed onega fanta, ki mi je rekel, da se je Hrasta treba bati.
Lep večer je to bil zame. Pogledala sem v dušo mlademu človeku, ki ga je narava obdarovala z velikim duševnim bogastvom. Lepo blago dušo je imel, daj bog, da mu je življenje ne ubije!
Nisva dobro igrala svoje zaljubljene vloge na dan veselice. Kako bi? Preresna sva oba in ni nama za šale. Storila sva pa vendar svojo narodno dolžnost, občinstvo je bilo zadovoljno, bog zna če bi imelo toliko smeha, da ne bi bila midva tako nerodna zaljubljenca.
| |||