Povest o lepi ženi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 73:
Prijatelj je pogledal in zapasil moj simoro, kako se davi pod mizo.
 
»Glej kakšen si! Moja mačka je, a ti jo imaš za svojo ženo!«
 
Zmedeno in jezno me je pogledal ter skočil skozi duri.
 
Ko je odšel po cesti in so odbrzeli njegovi grozeči korakiza voglom, sem zaklenil vežne duri, zavrtel dvakrat ključ v hišnih durih in od­prl omaro.
 
Gospa Karola se je zbujala iz nezavesti. Skočila je nato predme ter poljubila moje noge in hitela:
»Moj rešitelj! Zdaj sem tvoja! Vzemi me, zdaj sem tvoja! Kako si krasen, kako si lep!«
 
Klečala je pred menoj kakor pred Bogom in mi gledala v moj gr­di, ciganski obraz, v mojo pokvečeno, nizko postavo z znamenito grbo na hrbtu.
 
»Kako si krasen, kako te ljubim! Ljubim te!«
 
In ona, tako divna in čarna, jasna in ponosna, je klečala pred menoj. Razjokal sem se kakor otrok; bile so solze nebeške blaženosti.
 
Vzdignil sem jo in objeto in oblito z mojimi solzami položil v zibel ljubezni.
 
»Nič nočem vedeti o njem, naj beži strah in smrt od mene! Morda sem jutri se mrtva! Nocoj naj ljubim — zadnjikrat!«
 
Bila je prelepa. In ta žena mi je podala najvišjo ljubezen.
 
Mojega ubogega prijatelja Benjamina so odvedli blaznega, a lepa Karola mi je izginila izpred oči.
 
Nedavno sem slišal, da je v samostanu, drugi zopet so jo videli v hiši blodnic. A jaz mislim, da sem nedolžen.
 
Golar