Pastir Jokelj: Razlika med redakcijama

odpusti, skop človek je: dva tolarja

mi je dal. Od pepelnice naprej pri

sem že prislužil. Koliko bi bilo?

 

sem, in bom na veke! Ampak ženil

bi se pa menda vseeno lahko, saj petnajst

Lepo bi bilo, ako bi se oženil ...

Tisto Poklukarjevo Nežiko bi,« je

ona pa pri drugem in na pašniku bi

nama bojda ne bilo dolgčas.

kakor županova ovčka in bolj rad te

imam, ko vse tele kravce! Hej! Pa bi

kaj tisto, ako je z levo nogo nekoliko

šepal, z desnim očesom venomer mežikal,

neznatne stvari, drugače pa je bil

pastir Jokelj čisto fant od fare, zakaj

In nehote ga je obšla blažena misel,

kako bi se čudili vaščani, ko bi

hotel že vsak smrkavec, ki je še platno

neke lepe nedelje praznično oblečen,

v tistih hodnikovih hlačah, ki

imela v laseh, trakovi pa bi ji frfotali

globoko po hrbtu. Tako bi bilo, ako še ne vse

 

Pastir Jokelj se je obliznil okoli

procesijo in molil vsak večer za

rajnko mater tri očenaše, ako ni

kako bi bilo, ako bi res pripeljal Nežko

kot ženko v svojo kamrico. Nasmehnil bi se ji ponižno in udano,

za vse nečedne misli, pristopil bi k

njej in ji položil roko prav nalahno

 

»Glej Nežka,« bi dejal in prav

piška, gospod fajmošter so naju zvezali

bi odlašala. Glej, otroke bova redila,

bo že bog skrbel zanje, ako ne

 

Naposled so luči po vasi ugasnile,

Štamcarjev Jaka, ki je kolovratil

vsak večer pijan iz gostilne, se je drl

ko je dospel do svoje Dulcinele:

koncem hiše je bila pristavljena

Bistroumni Jokelj pa je to seveda

razlagal sebi v dobro, češ, morda

je in pogledal skozi špranjo, ampak

kar je videl takrat v kamrici, na postelji

ne sme. Bulil je v grozodejstvo ...

z divjimi očmi in naenkrat se je

no, zvedel ni nihče zakaj, samo pastir

Jokelj, ki ni nikoli več pomislil

dogaja med mladimi ljudmi tudi v

najbolj rovtarski vasi ...