Wikivir

Komarjev Peter. Iz študentovskega življenja: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
4.400 urejanj
Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Komarjev Peter,. iz<br> Iz študentovskega življenja.
| normaliziran naslov = Komarjev Peter
| avtor= France Bregar
| izdano= ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 3. julij {{mp|leto|1909}}, letnik 42
| vir= {{fc|dlib|W7EK7VFU|s=12-3|148}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 2
}}
 
 
=== Komarjev Peter ===
(Iz študentovskega življenja, France Bregar)
 
Pozno v jutro je prišel Komarjev Peter,
Vrstica 31 ⟶ 28:
ljubilo.
 
»Ne bo vojske -— ne! In čemu bi
tudi bila? Čemu? Koristi nimamo
— škode tudi ne — hm «.«
 
Začel je o tem razmišljevati, ali
ničesar pametnega mu ni padlo v glavo.
Vrstica 47 ⟶ 45:
zasmehljivo mlekarica z visoko izpodrencanim krilom,
da je bilo videti njene debele noge gori do kolen.
 
»Kadar boš nosila dolga krila ,
pa govori, baba neumna,« jo je zavrnil
Peter flegmatično.
 
Nekdo v bližini se je zakrohotal.
 
> »Neumno bi bilo, neumno — « je
razpravljal Komarjev dalje. »Pa bi
se kislo držala., Ela, ko bi moral iti.
Eh, to punče. SeŠe jokalo bi. Lepe oči
ima . Veš, Ela , rad te imam —
rad — Moja golobica! Eh, to prokleto življenje!«
 
Šel je dalje. Zdelo se mu je, da
Vrstica 92:
Poljanske doline, pa se potikaš po
beznicah z ljudmi, ki so duševne
ničle. Sram te bodlibodi! Govoriš jim o
svojih idejah, oni pa se ti smejejo in
brijejo mucanorca iz tebe. Prav ti je!
Zakaj pa mečeš svoje zaklade v
gnojnico. Zapravljaš čas, kot bi te
bog samo za to ustvaril in uničuješ
svoje talente. Eh, Ela zadnjikrat
sva se videla nocoj, zadnjikrat —.«
 
Jutri začnem novo življenje, je
Vrstica 109:
 
»Energije nimam. — Slab sem
kot novorojeno dete. Eh , zvoni, le
zvoni — — to prokleto zvonenje,«
je zastokal. »Ničesar ne bo iz mene.
Jalove sanje! Silen moram biti in
nikamor ne pogledati, vedno le naprej
in pojde. Eh , kaj bi ne šlo —.«
 
»Človek, se boš ognil ali ne,« ga
Vrstica 124:
je še vedno pritiskal na
zvonec in kričal nad njim, okolu pa
so stali ljudje in sose glasno smejali.
 
Petra je postalo sram., ko se je
zavedel in jo zavil v stransko ulico.
 
Vrstica 135:
celih pet minut in se ni hotel umakniti,
zapreti bi ga morali, pijanca.
Prej — ...«
 
Začutil je grozno utrujenost in
prijela ga je želja, da bi se peljal s
tramvajem domov. Preiskal je žimežepe
in srečno našel še eno krono. Stopil
je v trafiko, kupil cigarete in šel na
Vrstica 150:
kolenom.
 
Še zaspal bom, si je misli lmislil in začel
opazovati ono staro ženico, da bi
se motil. Preštel je gumbe na njeni
zamazani bluzi, ugibal, kaj ima zavitega v papirju,
ki je ležal poleg nje
na klopi in se čudil, da je na tleh
Vrstica 162:
 
Stopil je iz tramvaja in pogledal
krog sebe —...
 
»Hudič!,« je zaklel. »Kam sem
se pripeljal, ravno v nasprotnem
okraju sem, bil sem danes enkrat že
tlitu. Vraga ! Aha, tam je naša nočna
kavarna. Vozil sem se po mestu in
najbrže zaspal. Da., gotovo sem spal.«
spal.«
 
Vzel je svojo staro uro brez verižice
in samo z malinimalim kazalom v
roke, približno izračunil koliko mora
biti ura, in se zamislil.
 
»Prvega smo danes,« je vzdihnil
in obšla ga je zelo neprijetna
misel. Domislil se je, da se ima danes
Vrstica 187 ⟶ 186:
pisal bi domov, ali ne, od tam ni
upal pomoči. Mogoče, da bi se dalo
na kak način, ali predno bi -— predno- —.
Opustil je resignirano to misel
in se spravil na kolege. Prvega ima
malokdo. Tretjega, petega to bo šlo.,
pa danes ... Tudi nič.
 
Doma je odprl svojo omaro,
Vrstica 198 ⟶ 197:
nekaj perila in par knjig.
Znosil je v kovčeg, ni imel veliko dela,
gotov je bil kmalo in potem je sedel{{prelom strani}} na star polomljen stol in zopet premišljeval.
na star polomljen stol in zopet premišljeval.
 
Obleko bi prodal, mu je padlo v
Vrstica 216 ⟶ 214:
»Danes se imate seliti,« se je
oglasil za njim rezek glas.
 
»Popoldan se bom,« je odgovoril
boječe.
Vrstica 222 ⟶ 221:
sicer dam vašo šaro pod
ključ.«
 
»Boste že dobili- ...«
 
Poparjen je hitel skozi stranske
ulice. Neprijetna mu je bila pot in
Vrstica 229 ⟶ 230:
kam da hiti.
 
»Danes ste pa zelo moški,« ga je prestrašil zvonki glas.
prestrašil zvonki glas.
 
»Vi ste, gospodična Vida — nisem vas videl,«
Vrstica 236:
in oblila ga je rdečica. Postalo
ga je sram, nervozno je stopal pred
njo, kot bi se mu bogve kam mudilo.
Vida, hči nadinženirja Jalovca, se
mu je nagajivo smejala in videč njegovo
Vrstica 243:
»Kam pa tako hitite? Kaj pa nesete,«
ga je spraševala.
»Nič — knjige predavanja.«▼
 
▲»Nič — knjige — predavanja.«
Stal je sredi ceste in ni opazil▼
 
▲Stal je sredi ceste in ni opazil,
kako je prišel od zadej voziček z raznimi
ropotijami. Zadelo ga je v
Vrstica 267 ⟶ 268:
 
»Kaj hočete?« ga je vprašal starinar,
mežikaje s starimi, lokavimi očmi.
očmi.
 
»Eh, nič — to se pravi, lepa,
skoro nova obleka .«
 
»Ne morem rabiti, imam že tako preveč take šare!«
preveč take šare!«
 
Žid je zmignil z ramami in mu obrnil hrbet.
obrnil hrbet.
 
»Še prav dobra je — « je hvalil
Komarjev in razvijal zavitek.
 
Vrstica 291 ⟶ 289:
 
»Koliko hočete?«
 
»Osem kron!«
 
»Pet kron, več ne morem dati,«
ga je zavrnil odločno stari Žid in mu
dal petkronski novec.
 
Pet kron, je misli lmislil Komarjev
Peter žalostno na ulici. Gospodinje
ne morem plačati, seliti tudi ne. Stanavanje
si lahko najamem, par dni
vsaka baba počaka, pa jutri — in
potem ... Jesti mora človek tudi.
Šel je v kavarno, pregledoval tam
inserate. Ničesar.
Vrstica 316:
končno od dolgega časa zeval v zrak.
 
»Servus, amieeamice! Sediš kot bi bil
prav sam na svetu,« ga je vzdramil
Košir, njegov boljši prijatelj.
Vrstica 324:
 
»Še za kavo nimam. Mislil sem,
ali mi daš ti, drugače pa na puf«.«
 
»Eh, toliko že imam,« ga je potolažil
Komarjev in mu razložil svoje obupno stanje.
obupno stanje.
 
»Ne glej tako črno, dokler se
Vrstica 349 ⟶ 348:
 
V dosti prostorni dvorani je bilo polno večinoma starih žensk z
naramnimi koši, culjami in dva postreščka. Dišalo je neprijetno po
Dišalo je neprijetno po
starih oblekah in silno zaduhel zrak
je polegal v tem, vedno zaprtem prostoru.
Vrstica 358 ⟶ 356:
roki celo pernico, drugi še dosti
mladi človek je držal v eni roki lakaste
čevlje in v drugi salonsko obleko.
obleko.
 
Glej, sezone je konec, si je misli lmislil
Peter. Česa ljudje vsega ne prineso.
Celo posteljno opravo, perilo, obleko,
čevlje -... Pravcati muzej.
 
Smeh se je vzbudil naenkrat v
dvorani, pol glasen, pol pritajen in
šepetanje, vmes pa sonorni glas cenitelja.
Komarjev se je radovedno ozrl čez ograjo.
ozrl čez ograjo.
 
»Celo garnituro ženske spodnje
obleke je prinesla ona v rdečem klobuku,«
je zašepetal mladi človek z
Vrstica 381 ⟶ 377:
»Deset ženskih srajc, osem kosov
ženskih spodnjih hlač, deset parov
nogavic ...« je narekoval cenitelj
pisarju.
 
Vrstica 398 ⟶ 394:
»Smešno, grozno smešno,« je
momljal oni mladi človek.
 
Končno je prišel tudi Komarjev na vrsto.
Globoko se je oddahnil,
Vrstica 404 ⟶ 401:
Solnce je tako nekam prijetno sijalo
in njemu je bilo lahko pri srcu in s
slastjo je vdihaval sveži zrak pomladnega dopoldneva.
dopoldneva.
 
[[Kategorija: Slovenski narod]]
[[Kategorija: FranFrance GovekarBregar]]
[[Kategorija: Dela leta 1909]]
[[Kategorija: Podlistki]]
[[Kategorija: Kratka proza]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Komarjev_Peter._Iz_študentovskega_življenja«