|
<poem>
::::Hej, na Nanosu, vrh Pleše,
::::burja mlade zdaj ima,
::::puha, piha, divje pleše
::::in pometa, kar se da:
::::od Postojne do Šempasa
::::motovili preko streh,
::::od Planine preko Krasa
::::stiska gromozanski meh.
::::Od Postojne v Nabrežino
::::in s Snežnika plane v Trst,
::::ziblje ladjo kot lupino,
::::joj mu, joj mu, kdor ni čvrst:
::::vrže ga po tleh, obrije
::::pa povleče za brado,
::::varen je le, kdor zavije
::::v suknje tri se za pečjo!
</poem>
=== Jutro ===
<poem>
::::Jutro, žametno od zore,
::::gre čez polje v svetli halji,
::::naslonilo se na gore,
::::pozlatilo morje v dalji.
::::Ptičjih zborov jutranjice
::::že poslušajo zaspanci;
::::kot izstreljene puščice
::::dvignejo se v zrak škrjanci.
::::Vstali vsi smo zlate volje,
::::vpregli konje v plug in brano;
::::našo pesem ziblje polje,
::::ko orat gremo v poljano.
</poem>
=== Stari mlin ===
<poem>
::::Klipe klope, klipe klope
::::poje v grapi stari mlin,
::::trudno preobrača stope,
::::kot na stare dni spomin.
::::V mlinu melje mlinar Miha
::::na jesenske sive dni
::::in posluša – zrnje vzdiha,
::::tarna, toži in ihti:
::::»Mlinar, oj, nikar ne zmelji
::::v belo moko me – čemu?
::::Posejano bi me želi,
::::spet mlatili na skednju.«
::::Zrnje že med kamna vsiha,
::::vzdiha kot iz bolečin;
::::mlinar z roko žleb zaniha
::::in ustavi stari mlin.
::::Seže v zrnje v misli mračni,
::::ziblje zrnje na dlaneh:
::::»O, brez kruha malčki lačni
::::pozabili bi na smeh!«
::::Miha zopet žleb zaniha.
::::»Meljem!« zaklopoče mlin.
::::Trudno preobrača stope
::::kot na stare dni spomin …
</poem>
=== Uspavanka ===
<poem>
::::Aja-nina, aja-nina,
::::le zatisni očke, Tina!
::::Noč – zamorka je objela
::::naše hiše, polja, sela,
::::zlate zvezde je prižgala,
::::mesec na nebo speljala,
::::da je kot cekinov skleda,
::::ko z neba na zemljo gleda
::::in se gizdalinsko smeje,
::::ko potresa veter veje,
::::poletava čez cvetice,
::::koder rajajo kresnice.
::::Joj, pa se zbudijo sove,
::::dupla zapuste in rove;
::::pa še medved, ta nadloga,
::::prihlačal je iz brloga,
::::pa še črni netopir
::::zaplahutal je v večer.
::::Nina-nana, nana-nina,
::::le zatisni očke, Tina!
::::Spijo vrabci, spijo drozdi,
::::čakajo le Tino grozdi,
::::ki zlate se na gorici;
::::čakajo le Tino hruške,
::::te medene debeluške –
::::jedla jutri jih bo Tina,
::::aja-nina, aja-nina!
</poem>
=== Tone Trlone ===
<poem>
::::Tone Trlone,
::::Tonin sin,
::::meh koruze
::::nese v mlin;
::::vrne z moko
::::se domov,
::::skuhal žgance
::::bo in pol.
::::Žlico žgancev
::::mačku dal,
::::žlico žgancev
::::kužku dal,
::::meni žlico,
::::tebi žlico,
::::sam se lačen
::::spat pobral.
</poem>
=== Malčki potepenčki ===
<poem>
::::Kadar bosopeti malčki
::::kuštravi in neumiti,
::::kakor palčki, v sami srajčki
::::drobencljajo na potep,
::::kmalu znajdejo se v kaši,
::::ko v grmovju jih prestraši
::::seženj dolg lisičji rep,
::::pa umije droben de`žek,
::::droben dež jih poškropi,
::::veter kuštre jim počeše
::::in nato domov spodi.
</poem>
=== Svatovanje ===
<poem>
::::Sraki dve, dve klepetulji
::::za zeleni grm sta seli.
::::Prva pravi: »Mar ste čuli,
::::kaj so ptički danes peli?«
::::Druga pravi: »Kaj ne veste,
::::da so izbrali si neveste,
::::da sred hoste pomladanje
::::bo ženitev, svatovanje?
::::Sod masti je polh privalil,
::::ogenj očka čuk zapalil,
::::žolne zdolble take sklede,
::::da bo sit, kdor zraven sede.«
</poem>
=== Setev ===
<poem>
::::Sonce – sejalec –
::::seje zlatnino –
::::vzcveli jegliči so zlati;
::::piskajmo nanje
::::na ženitnino –
::::ptički v teh dnevih so svati.
::::V zemlji peščeni
::::škrtajo plugi,
::::vlečejo sivi jih voli;
::::rahlo brsteči
::::z vigredjo v krošnji
::::kvišku kipijo topoli.
::::Sejejo kmetje
::::v močnih zamahih
::::v zemljico zlato pšenico;
::::mi pa smo tihi
::::v pesmi škrjančkov,
::::v mislih na sladko potico.
</poem>
=== Vasica za hribom ===
<poem>
| 