|
V novo leto, v novo leto
jasno je nebo razpeto,
::::tihe, svetle, nasmejane
::::v snežnih biserih poljane,
::::ko s sanmi se pelje dedek.
::::Vprežen je v sani medvedek:
::::čudo vleče kosmatin
::::z dedkom Mrazom iz daljin.
::::Sope kosmatin, ko vleče:
::::težke na saneh so vreče.
::::Dedek Mraz za cicibane
::::pelje, pelje do Ljubljane,
::::iz Ljubljane na vse kraje
::::za vse pridne otročaje
::::zvrhane sani slaščic –
::::lenim ježevih bodic.
</poem>
=== Stržem ti korenček, zima ===
<poem>
::::Stržem ti korenček, zima,
::::ker zbežala si v gore,
::::veš, da rad nihče te nima,
::::ko pomlad v deželo gre.
::::O, le v smrt bi prikrevsala,
::::če povrneš se nazaj;
::::»Jojmene!« bi vzdihovala
::::kot skesani tolovaj.
::::Ščegetale bi v podplate
::::bujne trave te iz tal,
::::oglušili te, ko vate
::::piskali bi na piščal.
::::In če v soncu bi postala,
::::strah bi zlezel ti v kosti,
::::skrušena bi si dejala:
::::»Zame več rešitve ni!«
</poem>
=== Letni časi ===
<poem>
::::Kot bi šli se ringaraja
::::letni časi se vrtijo:
::::drug za drugim se pehajo,
::::pridejo in odbežijo.
::::Ko pripelje z rožno ladjo
::::k nam pomlad se čez gorice,
::::hoste zapojo s pomladjo,
::::zadehte povsod cvetice.
::::Sonca polno je poletje,
::::zrelo žito v polju sije:
::::z lip košatih zlato cvetje
::::lije zdravje v domačije.
::::Jésen vsem plačuje dnine,
::::znoj in žulje po pravici:
::::voda že poganja mline,
::::mlinar se smehlja pšenici.
::::Rast za dneve pomladanje
::::zrnje v zimi znova snuje:
::::s krofi se kurentovanje
::::in s poticami praznuje.
::::Spet pripelje z rožno ladjo
::::k nam pomlad se čez gorice:
::::hoste zapojo s pomladjo,
::::zadehte povsod cvetice.
::::Kot bi šli se ringaraja
::::letni časi se vrtijo:
::::drug za drugim se pehajo,
::::pridejo in odbežijo …
</poem>
=== Pravljica o zimi ===
<poem>
::::Ali po gorah zdaj ovčke so bele?
::::Ali narcise so zacvetele?
::::Ali so palčki sladkorček sejali,
::::da sladkosnedi bi z njim se sladkali?
::::O, če so ovčke – je beketanja!
::::Če so narcise – čebelic brenčanja!
::::Če pa je sladkor, tja odvihrajmo,
::::prvi s sladkorjem se tam posladkajmo!
::::Niso ne ovčke po gorah to bele,
::::niso narcise se razcvetele;
::::a če bi palčki sladkor sejali,
::::sami bi, sami se z njim posladkali.
::::Sneg je po gorah, bel kakor óčnice,
::::burja se smeje in piska poskóčnice;
::::čujte jo, burjo, na okna – plink, plink,
::::vrgla prgišče je belih snežink.
</poem>
=== Račka postopačka ===
<poem>
::::Račko imamo, postopačko,
::::zlatokljuno, zlatotačko.
::::Rano vstane v kokošnjaku,
::::poslovi se, gre k vodnjaku;
::::čedna v perje, belosiva,
::::tam se pere, češe, umiva
::::in ponosno kot gospa
::::sama spet nazaj racá.
::::Na obisk brž po obedu
::::hodi k racmanu sosedu,
::::pa čeprav je star gospod
::::in neroda vseh nerod,
::::po potoku ga sprevaja,
::::gaga z njim in se sprehaja
::::od potoka do vasi,
::::gaganju več konca ni.
</poem>
=== Kam se je izgubil mraz ===
<poem>
| 